AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

AMZS test zaviranja z lahkimi motocikli

AMZS test zaviranja z lahkimi motocikli

ABS rešuje življenja – tudi na skuterjih


Avtomobilov brez ABS zavornega sistema si ne znamo več predstavljati – niti jih ne moremo več voziti, saj je vgradnja ABS sistema v avtomobile v Evropi obvezna že od leta 2007. V zadnjih letih se ABS seli tudi v motocikle, kjer je njegova zmožnost preprečitve blokiranja koles pri zaviranju še toliko bolj dobrodošla in koristna, a tudi tu se ponavlja zgodba iz avtomobilskega sveta; najprej so na vrsti močnejši motocikli, za manjše, na primer zelo priljubljene skuterje, pa večina izdelovalcev ABS ne ponuja. Kako učinkovitejše – in varnejše – je zaviranje skuterjev z ABS sistemom, smo prikazali v testu zaviranja, kjer smo primerjali pet 125-kubičnih lahkih motociklov z različnimi zavornimi sistemi.

Konec lanskega oktobra je AMZS v sodelovanju s partnerskimi klubi izvedla test zaviranja 5 lahkih motociklov (predvsem skuterjev z motorji prostornine do 125 kubičnih centimetrov); s tem testom smo preskusili predvsem učinkovitost in enostavnost različnih zasnov zavornih sistemov, primerjali pa smo običajne zavorne sisteme, kombinirane zavorne sisteme in zavore z vgrajenim ABS sistemom.

Izbira motociklov


Pri izbiri motociklov za test smo upoštevali tržne razmere v razredu lahkih motociklov z motorji prostornine do 125 cm3, hkrati pa smo izbrali motocikle z različnimi zavornimi sistemi in različno velikima kolesoma. Izbrali smo Piaggov skuter fly 125 z 12-palčnima kolesoma in običajnim dvodelnim zavornim sistemom, Hondin skuter SH mode 125 s 16-palčnim prednjim kolesom in kombiniranim zavornim sistemom (CBS – combined braking system), Peugeotov skuter satelis 125 urban s 14-palčnim prednjim kolesom in kombiniranim zavornim sistemom z ABS, Yamahin skuter x-max 125 s 15-palčnim prednjim kolesom in običajnim dvodelnim zavornim sistemom ter KTM supermoto motocikel duke 125 z običajnim dvodelnim zavornim sistemom.

Kako smo testirali?


Testna zaviranja sta opravila testni voznik nemškega kluba ADAC in inštruktor varne vožnje v CVV Vransko Brane Legan. Vsak je opravil in ocenil najmanj pet zaviranj z vsakim motociklom na vsaki podlagi.
Med testom zaviranja smo merili pojemek posameznega motocikla v razponu hitrosti od 60 km/h do 1 km/h med polnim zaviranjem. Skupaj smo opravili 251 zaviranj na različnih podlagah oziroma podlagah z različno drsnostjo (in tornim koeficientom). Testna voznika sta ob tem subjektivno ocenjevala tudi stabilnost med zaviranjem in nadzor oziroma upravljanje z zavorami. Zavirala sta na suhi, prašni in mokri podlagi – na prašni oziroma umazani podlagi je bil torni koeficient polovico manjši od količnika na suhi cesti. Torni koeficient na suhem asfaltu je od 0,8 oziroma 0,9, na mokrem asfaltu pa od 0,65 do 0,75. Prašno cesto so med testom simulirali na delu asfalta v dolžini 0,8 metra, kamor so nasuli droben pesek. Ta del ceste so umestili na osrednji del površine za zaviranje, torni koeficient tega dela pa je bil od 0,4 do 0,5.

Na površino za zaviranje sta testna voznika zapeljala s hitrostjo približno 65 km/h. Na določeni točki sta zavrla z obema zavorama s polno močjo oziroma s toliko moči, da je ta omogočala še varno zaustavitev. Ko sta ocenila, da bo prednje kolo zablokiralo, sta postopoma popuščala prednjo zavoro. Rezultati testa zaviranja slonijo na povprečnem pojemku v razponu hitrosti od 60 do 1 km/h, v rezultatih pa ni zajeta moč zaviranja, saj je ta prepuščena testnima voznikoma.

Rezultati


Test zaviranja je pokazal, da so lahki motocikli z majhnimi kolesi (kot je piaggo fly 125 z 12-palčnimi kolesi) in običajnim dvodelnim zavornim sistemom brez ABS zavirali z najmanj pojemka (povprečje 6,8 m/s2) na vseh voznih podlagah. V primerjavi z najboljšim lahkim motociklom (peugeot satelis 125), ki je bil opremljen s CBS in ABS zavornim sistemom (pojemek 8,6 m/s2), je najslabši motocikel zaviral najmanj 30 odstotkov slabše.

Lahki motocikli s CBS in ABS sistemom (peugeot satelis 125) so na vseh podlagah zavirali najboljše. Povprečen pojemek na suhem asfaltu (9,31 m/s2) je bil zelo blizu fizikalni meji lahkega motocikla, pri kateri je pojemek približno 10 m/s2. Motocikli, opremljeni z ABS sistemom, so na vseh podlagah dosegli povprečen pojemek najmanj 8 m/s2. Pojemki motociklov brez ABS (od 6,8 do 7,6 m/s2) so na vseh podlagah slabši,

Motocikli s kombiniranim zavornim sistemom (CBS) in večjimi kolesi (kot je honda SH 125 mode s 16-palčnim prednjim kolesom) so dosegli precej boljše rezultate na suhi cesti kot motocikli z majhnimi kolesi in dvodelnim zavornim sistemom, sta voznika zavorne zmogljivosti ocenila vsak drugače. Razlike v pojemkih med voznikoma, ki sta preskusila motocikle z ABS, so bile manjše od 5 odstotkov, kar pomeni, da sta različna voznika med testom dosegala podobne rezultate. To pomeni, da je vpliv voznika na učinkovitost zaviranja pri motociklih z ABS razmeroma majhen.

Test zaviranja je tudi pokazal, da najslabše zavirajo motocikli z majhnimi kolesi in z dvodelnim zavornim sistemom brez ABS. Takšni zavorni sistemi na suhi cesti z dobrim tornim koeficientom dosežejo le 70 odstotkov pojemkov v primerjavi z kombiniranimi zavornimi sistemi z ABS, na mokri cesti pa le 60 odstotkov. Majhna kolesa z nizko inercijo veliko pripomorejo k tej neučinkovitosti, hkrati pa zagotavljajo le malo povratnih informacij, zaradi česar vozniki pogosto ne upajo zavirati s polno močjo. Motocikli oziroma skuterji z majhnimi kolesi zato še toliko bolj potrebujejo ABS zavorni sistem.

Skuterji, opremljeni z kombiniranim zavornim sistemom, kakršnega je imela honda SH mode 125, so se na testu obnesli bolje. Kombinirani zavorni sistem s hkratnim vklopom zavor na prednjem in zadnjem kolesu omogoča vozniku, da lahko dobro odmerja zaviranje in tudi močno zavira. Še zlasti na drseči podlagi večja kolesa dopuščajo dovolj časa, da voznik reagira na blokiranje prednjega kolesa. Na mokrem ob pazljivi uporabi zavor je tako opremljen skuter dosegel 70 odstotkov pojemka najboljšega skuterja na testu. Vendar pa kombinirane zavore zahtevajo nekaj časa za privajanje; razlike pri zaviranju med voznikoma so bile vselej večje od 15 odstotkov.

Pri skuterju, opremljenem z ABS sistemom, so bile razlike med zaviranji različnih voznikov zelo majhne – od 1,5- do 5-odstotne. To pomeni, da ABS vselej zagotavlja učinkovito zaviranje, saj različni vozniki dosegajo podobne rezultate pri zaviranju. ABS zavorni sistemi v vseh pogojih zagotavljajo najbolj učinkovito zaviranje, če voznik pozna njihovo delovanje in tudi zavira na vso moč.

Kombinacija kombiniranih zavor in ABS sistema se je na testu izkazala za najboljšo. Razlike med vozniki in načini zaviranja so pri tako opremljenih motociklih najmanjše, takšen zavorni sistem pa najbolj učinkovito opravi z različnimi voznimi podlagami oziroma tornimi koeficienti vozne podlage – in tudi najbolj učinkovito preprečuje značilne nesreče tovrstnih motociklov.

Kako pomembno je učinkovito zaviranje in s tem kratke zavorne razdalje, je vidno iz tabele z rezultati. V tabeli so namreč navedeni tudi preostanki hitrosti skuterjev z daljšo zavorno potjo v primerjavi s skuterjem, ki se je najhitreje ustavil. Te hitrosti nam povejo, s kakšno hitrostjo se slabši skuterji še premikajo, ko se je skuter z najboljšim rezultatom že ustavil – razlike so očitne in pomenljive. Pri tem velja poudariti, da se kinetična energija, s katero se v nesreči skuter (in z njim voznik) zaleti v oviro, povečuje s kvadratom njegove hitrosti.



ABS rešuje življenja


Učinkovito zaviranje je pri motociklih med najpomembnejšimi elementi varne vožnje. Zaradi zunanjih mer motociklov, njihove mase in predvsem težišča je zaviranje pri motociklih vselej slabše kot pri avtomobilih, motocikli pa dosegajo slabše največje pojemke kot avtomobili. Sodobni avtomobili dosegajo pojemke od 10 do 11 m/s2 (od hitrosti 100 km/h do zaustavitve rabijo od 35 do 38 metrov), lahki motocikli oziroma skuterji pa dosežejo pojemek le od 9 do 9,5 m/s2. Če bi avtomobil in skuter drug ob drugem začela zavirati pri 100 km/h, bi v trenutku, ko bi se avto že zaustavil, skuter še vedno vozil s hitrostjo od 30 do 35 km/h.

Ob težavah s stabilnostjo pri zaviranju je pri motociklih brez ABS sistema še zlasti nevarno, če pri močnem zaviranju zablokira prednje kolo – to se največkrat zgodi na začetku zaviranja, ko teža še ni povsem prenesena na prednje kolo. Takšno blokiranje prednjega kolesa je najbolj pogosto na drseči vozni podlagi.

Test zaviranja je odkril pomanjkljivosti številnih lahkih motociklov in skuterjev, ki se vozijo po cestah in so opremljeni s klasičnim dvodelnim zavornim sistemom in majhnimi kolesi.

V sodobnem prometu, kjer je velika večina ostalih vozil v prometu opremljenih z učinkovitimi zavornimi sistemi in številnimi voznimi pripomočki, so takšni motocikli nevaren anahronizem – pojav, ki ni več skladen s časom. Še bolj nevarno je to zaradi dejstva, da so dvokolesniki zaradi svoje vozne dinamike že tako ali tako v podrejenem položaju v primerjavi s štirikolesnimi avtomobili. Zato je še toliko bolj pomembno, da so lahki motocikli in skuterji opremljeni z učinkovitejšim zavornim sistemom. Že kombinirane zavore precej izboljšajo zaviranje v primerjavi s klasičnimi dvodelnimi zavornimi sistemi, a blizu fizikalnih meja stabilnosti le ABS omogoča, da ima voznik vseskozi nadzor nad svojim motociklom. Res je, da takšen zavorni sistem zahteva nekaj privajanja, a prav vaja iz voznika motocikla naredi varnega in dobrega voznika.

Vsekakor se bodo vozniki hitro privadili sodobnih kombiniranih zavornih sistemov z ABS – če jih bodo le imeli priložnost preskusiti in tudi kupiti. Test zaviranja je bil zasnovan kot tehnični dokument, ki spremlja kampanjo FIA z naslovom “Varnost lahkih motociklov (Light Motorcycle Safety), v kateri FIA predstavlja varnostna priporočila zakonodajalcem, voznikom tovrstnih motociklov in tudi izdelovalcem lahkih motociklov oziroma skuterjev. Vgradnja ABS sistemov za takšne motocikle sicer ni obvezna, a to ne preprečuje izdelovalcem, da jih vseeno ne bi vgrajevali v svoje izdelke. Nekateri to počnejo, rezultate pa je pokazal ta test – takšni motocikli zavirajo bistveno varneje kot ostali. Kupci imajo ob nakupu torej že možnost izbire varnejšega motocikla – in takšnega naj tudi izberejo.


Poudarek na ABS: tečaji za motoriste v AMZS CVV Vransko


V AMZS Centru varne vožnje Vransko že vrsto let izvajajo tečaje za motoriste; na voljo so različni tečaji, od ogrevalnih do nadaljevalnih, v katerih tečajniki izkušnje in znanje nabirajo na zanimiv, varen in tehnično ter strokovno kakovosten način. Programi varne vožnje za motoriste so zasnovani tako, da se najbolj približajo dogodkom in posledicam, ki se najpogosteje pripetijo na cesti v različnih pogojih in razmerah vožnje. Prav zato v AMZS CVV Vransko svoje programe za motoriste imenujejo tudi tudi test in trening vožnje.
V teh programih ima pravilno zaviranje osrednjo vlogo, v doktrini učenja varne vožnje za motoriste pa ima veliko težo prav ABS zavorni sistem. Brane Legan, glavni inštruktor varne vožnje, opaža, da z ABS pri motociklih in pravinim zaviranjem še niso vsi seznanjeni. “Že v teoretičnem delu se dotaknemo zavornih sistemov motociklov in tu se pojavijo prvi vtisi in razmišljanja – ABS da ali ne. Udeleženci se razdelijo na tiste, ki so za ABS, tiste, ki so proti ABS in neodločene. V pogovorih v teoriji pozornost namenimo primerjavam različnih sistemov; klasičnemu, kombiniranemu sistemu ter ABS zavoram. Že pri teoriji poudarjamo vse razlike in prednosti, hkrati s pomanjkljivostmi nekaterih sistemov, ob tem pa se dotaknemo tudi motoristov in njihovega znanja o zaviranju ter praktične uporabe zavor. Pri tem opažamo, da večina motoristov uporablja le prednjo zavoro. Nekateri menijo, da je to dovolj, če imajo CBS sistem. Večina tistih, ki imajo ABS, pa še ni doživela, da bi se ABS aktiviral. Očitno imajo še vedno pomisleke oziroma slab občutek in strah pred uporabo tega sistema pri polni moči zaviranja.

Ko se z motoristi podamo na praktični del tečaja, je v njem poseben del vadbe namenjen zaviranju v sili (ob nevarnosti) ter zaviranju z umikanjem nenadni oviri. Vedno se opravi prikaz načinov zaviranja, hkrati tudi učinkovitost zaviranja pri različnih hitrostih, pri čemer se vsi seznanijo z vsemi prednostmi ABS. Poudarek je dan tudi uporabi obeh zavor motocikla, kar natančno prepoznajo iz primerjalnega prikaza uporabe le zadnje zavore, le prednje zavore in obeh zavor hkrati. Ko predstavljamo zaviranje z ABS, so praviloma vsi presenečeni nad učinkovitostjo, še posebej nad stabilnostjo motocikla in uspešno zaustavitvijo z najkrajšo zavorno potjo. Ko nato sami vadijo zaviranje, spoznajo, kako natančni morajo biti, če imajo klasičen zavorni sistem. Vsi, ki imajo na motociklu vgrajen ABS sistem, presenečeni ugotovijo, kako je učinkovit in enostaven za uporabo pri zaviranju v sili. Vsi udeleženci na koncu spoznajo, da je ABS izredno dobrodošla tehnična rešitev, ki lahko rešuje življenja.”

ABS obvezen čez tri leta: a le za težje motocikle


Od leta 2017 bodo morali imeti vsi na novo zasnovani motocikli z motorjem prostornine 125 kubičnih centimetrov ali več serijsko vgrajen sistem proti blokiranju koles med zaviranjem oziroma ABS. To določilo pa ne velja za motocikle s prostornino od 50 do 125 kubičnih centimetrov; pri teh vgradnja sistema ABS ne bo obvezna, bodo pa morali imeti kombinirani zavorni sistem (CBS), pri katerem ob pritisku na zavoro zavirata obe kolesi hkrati.

Blaž Poženel





Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj