AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Tudi oči se starajo!

Tudi oči se starajo!

Za varno vožnjo je zelo pomemben dober vid

Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da okoli 50 odstotkov trkov z motornimi vozili povzroči pomanjkanje sposobnosti za pravilno obdelavo vidnih informacij. Dober vid je za varno vožnjo nepogrešljiv. A kaj ko se naše oči, tako kot ostalo telo, z leti starajo. Zato kljub morebitnemu prepričanju, da še vedno vidimo še kar dobro, ne bo odveč, če se kdaj vprašamo, kdaj smo bili nazadnje na pregledu pri očesnem zdravniku.

Ali vidite registrsko tablico vozila, ki vozi 20 metrov pred vami? Dovolj dobro razberete table in znake ob cesti? Vidite otroka, ki se igra ob cestišču in se boste lahko pravočasno odzvali, če steče na cesto? Vidite ne le naprej, ampak tudi levo in desno, podnevi in ponoči?

Pri marsikateremu vsakdanjemu opravilu nas drobne spremembe v vidu morda niti ne motijo, a pri vožnji imajo lahko pomembno vlogo.


Med vožnjo med drugim potrebujemo:
  • dobro vidno ostrino (vsaj na enem očesu), ki nam omogoči, da jasno vidimo stvari pred seboj; 
  • široko vidno polje (tudi obrobni vid): omogoča, da vidimo stvari levo, desno, zgoraj in spodaj, ne da bi nam bilo treba obračati glavo;
  • globinski vid, ki nam omogoča prepoznati, kako oddaljeno je drugo vozilo (na primer pri parkiranju) in kako hitro se bo približalo. Če gre za manjša vozila (motocikle), je to težje oceniti kot za velika (tovornjake, avtobuse);
  • kontrastni vid, ki pomeni sposobnost prepoznavanja meja med stvarjo in ozadjem podobne barve;
  • dober nočni vid potrebujemo v slabših svetlobnih razmerah in tudi, da si hitro opomoremo od luči, ki nam svetijo nasproti;
  • barvni vid vpliva na prepoznavanje barv in na hitrost odzivanja na nekatere barvne signale, zato morajo biti ljudje z barvno pomanjkljivim vidom (ki jih je okoli 8 odstotkov) dodatno pozorni.

Redni in izredni pregledi

Edini način, da se o ustreznosti vida dobro prepričamo, je pregled pri očesnem zdravniku – oftalmologu. Mag. Nives Avancini, dr. med., specialistka oftalmologinja iz Splošne bolnišnice Izola ugotavlja, da pri otrocih in mladini danes ob rednih zdravniških pregledih običajno hitro opazijo, če njihov vid ni najboljši in tako ti večinoma dovolj zgodaj pridejo k okulistu, ki jim predpiše ustrezna očala ali leče, ter jih nato redno vabi na preglede. Ko postanejo vozniki, tisti s slabšim vidom potrebujejo pogostejše preglede kot tisti z dobro vidno ostrino. Sogovornica svetuje vsem z refrakcijsko motnjo večjo kot dve dioptriji, da gredo na pregled vsaj vsaki dve leti, ob višji dioptriji in morebitnih drugih težavah pa celo pogosteje.

Po 40. letu je priporočljiv pregled tudi, če morda prej nismo imeli težav z vidom. S starostjo se namreč med drugim povečuje tveganje nekaterih očes-nih bolezni, za katere je zelo pomembno, da jih odkrijemo zgodaj. Tako se bomo ne le izognili nesreči, ampak bomo kljub bolezni lahko še dlje časa ohranili dovolj dober vid, da bomo sposobni za vožnjo. Kot pravi strokovnjakinja, morajo biti na spremembe v vidu še dodatno pozorni nekateri kronični bolniki, še posebno tisti s sladkorno boleznijo (ki jih na to opozarjajo že v diabetoloških ambulantah in tudi rutinsko pošiljajo na preglede), bolniki z visokim krvnim tlakom in boleznimi srca in žilja.

Očala po meri

Za voznike je še posebno pomembno, da ob poslabšanem vidu nosijo dobra očala ali kontaktne leče in da se sami dobro zavedajo svoje odgovornosti,” opozarja sogovornica.

Za vožnjo potrebujemo natančno izmerjeno dioptrijo. Še celo ob nizkih dioptrijah, ko morda očal ob drugih vsakdanjih opravilih ne pogrešamo, očesni zdravniki običajno svetujejo, da jih za vožnjo kljub vsemu imamo in uporabljamo. “Med vožnjo mora biti vid jasen in čist, da tako zavarujemo sebe in ostale v prometu.

To je še posebno pomembno pri vožnji ponoči, ko že po naravi nekoliko slabše vidimo vsi, tudi če nimamo posebnih očes-nih okvar. Včasih na pregled pride tudi kdo, ki mu ne ugotovijo slabšega vida, a ga kljub temu zelo moti bleščanje. Mag. Nives Avancini v takem primeru svetuje očala z antirefleksnimi stekli brez dioptrije.

Raziskave kažejo, da že manjša motnja vida zmanjša voznikovo sposobnost, da bi ponoči na cesti opazil pešca. “K sreči so danes očala del modnega trenda in je na trgu velika izbira različnih oblik, od elegantnih do športnih očal, stekla na njih pa niso več debela in težka. Zato so tisti, ki očala potrebujejo, običajno dovolj motivirani, da jih tudi nosijo,” pravi Avancinijeva. Lahko seveda nosijo tudi leče, za katere se, kot ugotavlja zdravnica, pogosteje odločajo mlajši. Če imamo očala in z njimi vozimo, je pomembno še, da okvirji ne motijo vidnega polja in da stekla niso preveč zatemnjena.

Prikradejo se bolezni

Če težav z vidom nismo imeli in nismo redno hodili na preglede, je dobro da po štiridesetem letu opravimo temeljitejši pregled, pri katerem ne bodo le preverili, kako vidimo in izmerili očesni tlak, ampak preiskali tudi očesno ozadje. Tam se lahko pokažejo prvi znaki morebitnega bolezenskega dogajanja, ki bi jih sami morda opazili zelo pozno, ko so možnosti za ukrepanje majhne in je pešanje vida že težko zaustaviti oziroma upočasniti.

Najbolj skrito se prikrade glavkom, napredujoča okvara očesnega živca, ki pogosto nastane zaradi povišanega očesnega tlaka. Za njim zboli okoli pet odstotkov ljudi v starosti od 40 do 80 let, a se jih polovica tega ne zaveda. Večinoma dogajanje poteka zelo neopazno, brez bolečin. Odkrijejo ga lahko le ob temeljitem očesnem pregledu. Običajno najprej prizadene obrobni oziroma periferni vid in vidno polje se zoži, kar je pri vožnji velika ovira. Zato so po nekaterih podatkih prav bolniki z glavkomom pogostejši povzročitelji prometnih nesreč in pogosteje izgubijo vozniško dovoljenje.

S starostjo se tveganje, da zbolimo zaradi glavkoma, povečuje. Večje tveganje imajo še tisti, pri katerih se glavkom pojavlja v družini. “Če glavkom pravočasno odkrijemo in še ni prišlo do hude okvare očesnega živca, lahko z zdravili ali z operacijo še dolgo ohranimo vid, da človek lahko normalno vozi,” pravi sogovornica.

Pri starostni okvari rumene pege (makularna degeneracija) je prizadet osrednji vid, zato jo lahko hitreje opazimo. Rumena pega je najobčutljivejši predel očesne mrežnice na sredini očesnega ozadja, kamor so usmerjeni svetlobni žarki, ki pridejo v oko. Ob okvari se pojavi pojavi meglen vid in popačena slika. Zaradi tega morda ne vidimo tistega, kar je pred nami, slabše zaznavamo barve, vse težje beremo in z napredovanjem bolezni seveda vse težje vozimo. Zdravljenje napredovanje bolezni nekoliko upočasni, ne more pa preprečiti, da ne bi vid postal preslab za vožnjo. Vid lahko tudi sami testiramo s pomočjo tako imenovane Amslerjeve mreže. Na bralni razdalj (30 do 40 centimetrov) z enim očesom gledamo v mrežo kvadratkov. Če so kvadratki popačeni ali del črt manjka, je to lahko znak okvare.

Očesno ozadje – mrežnico lahko prizadenejo še druge bolezni, kot je diabetična retinopatija, ki je eden od zapletov sladkorne bolezni. Očesne žilice so tedaj bolj prepustne in pojavljajo se krvavitve, ki lahko nenadno poslabšajo vid. Ob takih nenadnih poslabšanjih moramo čim prej obiskati zdravnika. Po 65. letu se že kar polovici ljudi zgodi, da postane očesna leča motna in vid zamegljen. Takrat govorimo o sivi mreni. Okvara ne vpliva le na ostrino vida, ampak tudi na kontrast, barve (te obledijo), bolj nas motijo luči in ponoči vidimo slabše. Mag. Nives Avancini poudarja, da z operacijo (menjavo očesne leče), ki je danes že skoraj rutinska operacija, lahko osebi vid dovolj dobro povrnejo, da lahko celo ponovno vozi, če je seveda tudi sicer v dovolj dobrem psihičnem in telesnem stanju.

Na spremembe se prilagodimo

Določeno poslabšanje vida sicer z leti lahko pričakujemo tudi, če nas ne prizadenejo zgoraj opisane bolezni. Oko postane bolj togo, pojavi se starostna daljnovidnost, ko ne vidimo brati (roke postanejo prekratke), a ta običajno vožnje ne zmoti preveč, ugotavlja strokovnjakinja. Vse težje se prilagajamo bleščanju in tudi barve niso več tako razločne.

Sami moramo biti dovolj odgovorni, da ob slabšem vidu obiščemo zdravnika in si priskrbimo ustrezna očala za boljši vid oziroma pravočasno zdravljenje, če gre za bolezenske spremembe. Čakanje do 70. ali 80. leta starosti, ko nas k obisku specialista medicine dela, prometa in športa obveže zakon, je lahko predolgo. “Včasih si kdo reče, saj grem samo do trgovine, a že tedaj se lahko hitro kaj zgodi.. Prav je, da smo kritični do sebe in da sami opazimo, kadar ne gre in ne moremo več varno voziti, ” še opozarja mag. Nives Avancini.

Za oči moramo skrbeti, podobno kot za vse telo, z zdravo in uravnoteženo prehrano, gibanjem, zagotavljanjem potrebnega spanca, izogibanjem stresu in škodljivim navadam. Tako očem izboljšamo možnosti, da se ne bodo prehitro postarale in nam bodo dobro služile tudi med vožnjo.

Kdaj k zdravniku na pregled vida?

Mag. Nives Avancini, dr. med., svetuje, da smo pozorni in očesnega zdravnika obiščemo, kadar:
  • ne vidimo več dobro obcestnih znakov,
  • vidimo kakšno meglico, madeže, drobne delce,
  • je slika popačena,
  • manjka središče in moramo za boljši vid obračati glavo.
Po 40. letu pa temeljit preventivni očesni pregled svetuje vsem voznikom, ne glede na to, ali težave že opažajo ali ne.
 mag. Nives Avancini 


Preverjanje reakcij voznikov

Znanstveniki razvijajo simulatorje vožnje za osebe s prizadetim vidom, s katerimi bi pomagali oceniti, kako različne bolezni, kot sta glavkom ali okvara rumene pege, vplivajo na vožnjo. Prepričani so, da običajni pregledi vidne ostrine in vidnega polja ne morejo dovolj natančno oceniti, ali je oseba še sposobna za varno vožnjo. Prednost takega simulatorja naj bi bila, da bi z njim lahko preverili vožnjo v različni razmerah, ne da bi bil pri tem voznik v resnični nevarnosti. Preverili bi lahko denimo, kako vozi ponoči, v megli in kako se odziva na nenadne zahtevnejše prometne situacije. Prav tako bi taki simulatorji omogočali, da bi se ljudje lažje privadili na svoje pomanjkljivosti in s tem nadoknadili izgubo nekaterih sposobnosti.

Urša Blejc




Značke

zdravje

Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj