AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Kako onesnaženost z delci vpliva na zdravje?

Kako onesnaženost z delci vpliva na zdravje?

Nevarna majhnost


V zadnjih letih se vse bolj zavedamo, da so zdravju najbolj nevarni delci v avtomobilskih izpuhih, tudi tisti najmanjši. Drobni delci, ki nastajajo pri zgorevanju fosilnih goriv, so lahko v premeru manjši od 2,5 mikrona in zato lahko prodrejo globoko v dihalne poti, v kri in z njo povsod po telesu, tudi v možgane. Po nekaterih raziskavah povzročijo več smrti kot prometne nesreče.


Drobni delci (PM) v zraku so lahko prah, umazanija, saje ali dim. Nastanejo iz stotin različnih kemikalij. Najpogosteje pa gre za molekule ogljika, na katere se vežejo različne primesi, kot so kovine (železo, baker) in težke kovine, organska topila, reaktivni plini (ozon) in drugo.

Delci so zdravju nevarni, ker zaradi svoje majhnosti prodrejo globoko v telo. Vsepovsod, kamor pridejo, povzročajo poškodbe, oksidativni stres in prikrita vnetja, iz katerih se razvijejo različne bolezni.

“Ne prizadenejo le srca in žilja, ampak potujejo po celotnem telesu, najmanjši pa tudi v možgane,” pojasnjuje Peter Otorepec, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in dodaja: “Glavni vir delcev je zgorevanje fosilnih goriv, od bencina in nafte do premoga in drv. Do tega prihaja v motornih vozilih, kuriščih, elektrarnah in pri nekaterih industrijskih postopkih. Največje obremenitve so ob glavnih prometnicah in v mestih, še najbolj v posebnih razmerah, kadar ni vetra in so mesta prekrita z meglo. Prav zato se povišane ravni delcev v zraku najpogosteje pojavljajo pozimi, ko so neugodne klimatske razmere (temperaturna inverzija) in se prometu pridružijo še dodatni viri onesnaženja – kurišča.

Od grobih do ultra finih

Delci, ki imajo aerodinamični premer (premer okroglega delca z gostoto gram na kubični centimeter) manjši od desetih mikrometrov (PM10), se ob vdihu ne ustavijo v nosu in sluznicah gornjih dihalnih poti, ampak potujejo po dihalih naprej. Med njimi jih je okoli dve tretjine manjših od 2,5 mikrometra (PM2,5). Med njimi je spet frakcija finih delcev, ki so celo manjši od enega mikrometra (PM1) in ultra finih delcev manjših od desetine mikrometra (UFP).

Za manjše delce je značilno, da se v ozračju lahko zadržujejo dalj časa (več tednov) in jih spere šele dež. Prepotujejo lahko večje razdalje. Najmanjši delci pa lahko potujejo tudi najgloblje v samo telo. Prodrejo po sapnicah globoko v pljuča vse do pljučnih mešičkov in od tam v kri ter s krvnim obtokom povsod po telesu. “Manjši so, bolj so nevarni,” opozarja Otorepec.

Od pljuč do možganov

“Če že imamo bolezen srca, žilja in dihal, se lahko v dneh z visoko obremenitvijo bolezen še poslabša. Pogostejši so na primer napadi težkega dihanja pri astmi ali pa srčni infarkti ob boleznih srca,” pravi Otorepec.Vendar strokovnjak nadaljuje, da ne gre le za poslabšanje obstoječih bolezni, ampak dolgoročna izpostavitev onesnaženemu zraku z leti prispeva k samemu razvoju bolezni pri prej zdravih ljudeh. “Delci prodirajo v celice in povzročajo oksidativni stres, ki celice lahko poškoduje.” Kamorkoli pridejo, delujejo kot tujek, zato se nanje odzove imunski sistem in povzroči blag vnetni odziv.

Najpogostejši vplivi

Najpomembnejši so vplivi na srce in žilje. Tiho kronično vnetje žilja vodi v aterosklerozo, večjo viskoznost krvi in povišan krvni tlak. Večje je tveganje nastanka krvnih strdkov. Vnetje v srčni mišici poveča tveganje za razvoj srčnega popuščanja. Delci lahko vzdražijo celo živčevje, ki nadzira srčni ritem in motijo delovanje srca. Poviša se tveganje srčnega infarkta in možganske kapi.

Izpostavljenost in vnetja v dihalih poveča tveganje razvoja bolezni dihal, kot sta kronična obstruktivna pljučna bolezen in astma pri otrocih. Pri otrocih vpliva na razvoj pljuč in pljučno zmogljivost.

Izpostavljenost delcem povezujejo s sladkorno boleznijo in drugimi presnovnimi boleznimi.

V jetrih lahko vplivajo na razvoj jetrne ciroze.

Najmanjši delci lahko v nosno žrelnem prostoru vstopijo prek vohalnega živca v možgane. Vplivajo lahko na nastanek nekaterih bolezenskih procesov v možganih, tudi Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni.

Tveganje v paketu

“Dokazano je še, da proizvodi izgorevanja fosilnih goriv kot celota povzročajo raka pljuč, verjetno pa tudi raka mehurja. 20 odstotkov raka pljuč povzročijo proizvodi gorenja,” še poudari sogovornik. Poleg drobnih delcev so v avtomobilskih izpuhih še drugi proizvodi nepopolnega zgorevanja, ki smo jih podrobneje predstavili v novembrski Motoreviji. Nekatere sestavine avtomobilskih izpuhov, kot so organska topila, lahko poškodujejo dedni material in so rakotvorne, še posebno policiklični aromatski ogljikovodiki, kot je benzopiren.

Kot kažejo raziskave pa so danes manj pomembni ostali onesnaževalci zraka iz avtomobilskih izpuhov. V Evropi je, kot poroča Evropska okoljska agencija za okolje, v zunanjem zraku pomembno upadla vsebnost žveplovega dioksida in ogljikovega monoksida, zaradi neosvinčenega bencina pa seveda tudi svinca. Pada tudi vrednost dušikovih oksidov.

“Čeprav slednji v zadnjem času sicer spet zbujajo več pozornosti javnosti, morda niso najnevarnejši,” pove Peter Otorepec. Vendar tudi zanje velja, da povečujejo umrljivost in da največ težav pomenijo za ljudi z obolenji srca in žilja ter dihal (astmo). “Vsakih 10 mikrogramov dušikovih oksidov več na kubični meter zraka pomeni pet odstotkov večjo umrljivost prebivalstva.” Žveplovi oksidi, dušikovi oksidi, amonijak in hlapne organske spojine prispevajo k sami tvorbi delcev (sekundarni delci). Dušikovi oksidi spadajo tudi med predhodnike ozona in so drugi najpomembnejši toplogredni plin za ogljikovim dioksidom.

Po oceni Evropske agencije za okolje trdni delci, dušikov dioksid in ozon v prizemni plasti danes na splošno veljajo za tri onesnaževala, ki najbolj vplivajo na zdravje ljudi. Zaradi onesnaževanja zraka pa trpi tudi okolje. Izpusti v prometu prispevajo k četrtini vseh toplogrednih plinov.

Izpostavljeni vozniki

V Evropi je okoli 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega presežnim vrednostim prašnih delcev, dušikovih oksidov, ozona in benzena. Pred nekaj leti so tako ocenili, da od 40.000 do 130.000 ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti od prometa onesnaženemu zraku. Prav fini delci v zraku naj bi Evropejcem v povprečju ukradli več kot osem mesecev življenja.

Zdravstvenim posledicam slabega zraka so seveda najbolj izpostavljeni najšibkejši: otroci (ki se jim pljuča šele razvijajo), kronični bolniki in starejši.
Izpostavitev pa je odvisna tudi od tega, kje živimo in koliko čas preživimo na cestah oziroma v njihovi bližini. Med nekoliko bolj ogrožene tako spadajo tudi vozniki. “Naredili so raziskavo, kdo na dan vdahne največ benzena, tisti, ki hodi na delo peš, s kolesom ali z avtom. Najbolj ogroženi so tisti, ki se vozijo z avtom in obstanejo v prometnih zamaških,” pove Otorepec.

V neslavnem vrhu

Slovenija se glede delcev uvršča med države Evropske unije z najbolj onesnaženim zrakom in je v samem vrhu glede izpustov delcev na prebivalca in tudi na enoto površine, ugotavlja Agencija za okolje Republike Slovenije (ARSO) v svojem letnem poročilu o kakovosti zraka. Po drugi strani spadamo med manj onesnažene države po onesnaženosti z dušikovim dioksidom. Po onesnaženosti zraka z benzo(a)pirenom pa je Slovenija nekoliko nad povprečjem držav EU.

Zrak je z delci močno onesnažen po vseh večjih krajih po Sloveniji, mejne dnevne ravni delcev v zunanjem zraku so pogosto presežene. Občasno do prekoračitev prihaja tudi na drugih območjih, saj delci potujejo z zračnimi tokovi ali pa se zadržijo v slabo prevetrenih manjših kotlinah. Dnevno je onesnaženosti zraka z delci največja zjutraj in proti večeru – v prometnih konicah.

Najvišje ravni onesnaženosti zraka z delci lahko pričakujemo v večjih mestnih središčih, predvsem v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. ARSO objavlja zanje napoved onesnaženosti kot tudi tekoče podatke o onesnaženosti (http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost zraka/podatki)

A niti, če bi uspeli onesnaženost ohraniti znotraj zakonsko predpisane vrednosti glede onesnaženja z delci, to ne bi bilo zagotovilo, da tveganja ni, saj zanje ni varne meje. Vemo le, da vsako zmanjšanje delcev v zraku prinaša koristi za zdravje prebivalstva.

V Združenih državah Amerike se je tako pričakovana življenjska doba najbolj podaljšala v predelih, kjer so v zadnjih dveh desetletjih najbolj zmanjšali obremenitve s PM2,5.

Mejne vrednosti: predpisi o količini delcev

Za delce PM10 sta predpisani dnevna in letna mejna vrednost. Dnevna mejna vrednost (povprečje 24 ur) pri 50 µg/m3 ne sme biti presežena več kot 35 krat v koledarskem letu. Po podatkih ARSO je bilo dopustno število v zadnjih petih letih preseženo vsaj enkrat na skoraj vseh stalnih merilnih mestih v urbanem okolju in v vseh večjih krajih v državi (z izjemo primorskih, kjer je več vetra). Vendar je bilo leto 2014 bistveno manj onesnaženo z delci PM10 kot večina preteklih let.
Letna mejna vrednost znaša 40 µg/m3 in je bila od leta 2008 presežena le na merilnem mestu Ljubljana-center. Smernice svetovne zdravstvene organizacije priporočajo še nižjo letno povprečno vrednost PM10, in sicer 20 µg/m3. (Vir: Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo)

Širok spekter: vplivi delcev na človeka
  • Delci (PM10) lahko povzročijo ali poslabšajo srčnožilne in pljučne bolezni, srčne napade in aritmije, prizadenejo osrednje živčevje in povzročijo raka. Posledica je lahko prezgodnja smrt.
  • Dušikovi dioksidi lahko prizadenejo jetra, pljuča in vranico. Poslabšajo lahko pljučne bolezni in povečajo občutljivost za okužbe dihal.
  • Žveplovi oksidi poslabšujejo astmatska obolenja, lahko zmanjšajo delovanje pljuč in povzročajo vnetja dihal. Povzročajo glavobol, slabo počutje in tesnobnost.
  • Ogljikov monoksid lahko povzroči bolezni srca in poškoduje živčevje, povzroči glavobole, omotico in utrujenost.
  • Benzen in policiklični aromatski ogljikovodiki so rakotvorni.

Urša Blejc




Značke

izpušni plini,

Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj