AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Z avtom po Romuniji

Z avtom po Romuniji

Bližnja dežela nasprotij


Romunija je od Slovenije oddaljena le nekaj ur vožnje in je zaradi lepih madžarskih avtocest zelo enostavno dostopna, a kljub temu večini Slovencev dokaj malo znana. Še največkrat se nanjo spomnimo ob prehitevanju ali srečevanju s številnimi romunskimi kombiji, ki čez Slovenijo vozijo na zahod, pa seveda tudi nazaj. Romunija je zelo velika in raznolika dežela, saj je z 238.000 km2 tako velika kot deset Slovenij in ima tudi desetkrat več prebivalcev, torej več kot 20 milijonov. Obiskovalcem ponuja geografsko pestrost od morja, gora do na videz neskončnih ravnin in čudovitega podzemlja, izrazita so nasprotja med veliko revščino in izjemnim bogastvom.

Po Romuniji, ki je od leta 2007 članica Evropske unije, je najbolje potovati z avtomobilom. Ceste na podeželju so izredno slabe: z luknjo pri luknji in so vsekakor bolj primerne za konjske vprege kot za avtomobile. Najbolj pogost avto na romunskih cestah je seveda znamke Dacia – ime izhaja iz nekdanje rimske province Dakija –, a dokaj pogoste so tudi konjske vprege. Dacij je veliko: od starodobnih, ki so nastale še v socialističnih časih do sodobnih, ki temeljijo na Renaultovi tehniki. Konjske vprege so, tako kot včasih, še vedno zelo pomembne za podeželske prebivalce. Ni pa videti, da bi vozniki vpreg upoštevali predpise, saj je povsem običajno, da se konjska vprega ne zmeni, kdo ima prednost. Kar pogosto se tudi zgodi, da cesto zapre čreda ovac, ki jo ženejo pastirji ob pomoči pastirskih psov. Še posebej pogosto je to jeseni, ko vodijo živino nazaj v dolino. Občutek, da si daleč od civilizacije, pa še zdaleč ni negativen, le za povsem drugačen ritem življenja gre. A tudi v Romuniji je z razvojem vedno več ljudi dobilo delo ter zaslužek, mnogi preprosti kmetje so postali delavci, a kmetijstvo ima še vedno pomembno vlogo.

Dežela jam

Obisk Romunije smo začeli na severozahodnem delu, za katerega so značilne hribovita pokrajina, majhne, revne vasice, pogosto še makadamske ceste in čudovito podzemlje. Prav to je bil razlog za naš obisk, saj ima Romunija več kot 12.000 podzemnih jam – nekatere so zelo lepe s čudovitimi kapniškimi tvorbami, a so v glavnem dostopne le jamarjem. Podeželje deluje kot bi se vrnili v preteklost. Vasice z blatnimi cestami in kanalizacijskimi jarki na vsaki strani ceste so prava paša za oči, pred hišami pa brez kokošk ter starejših ljudi, ki posedajo na klopcah, enostavno ne gre. To je podoba skromnega podeželskega življenja, kjer se domačini v večini preživljajo le s kmetijstvom. Na zahodu česa podobnega ni več videti.

Najbolj znan je grof Drakula

Romunija je najbolj znana po zgodbi o Drakuli, ki seveda ni resnična. Drakula in vampirji v knjigah ter filmu so le izmišljeni liki, a zelo znani po vsem svetu. Pisatelj Bram Stoker je na podlagi pripovedovanj napisal znameniti roman o grofu Drakuli. Grof Vlad Tepeš, ki so ga poimenovali Drakula, kar v prevodu pomeni grozen, je živel v »deželi onkraj gozdov«, v Transilvaniji. V srednjem veku je vladal vlaški pokrajini in svoj vzdevek dobil zato, ker naj bi sovražnike žive natikal na kole. Kar nekaj predelov v Transilvaniji je zaznamovanih z grofom Drakulo: romantično mesto Sighisoara, kjer se je grof rodil, grad Bran, za katerega še danes ni dognano, ali je dejansko kdaj bival tam ali ne ter manj znan grad Poenari, kjer je grof živel. Ta je slabše obiskan, saj gre le za ruševine, do njega pa vodi kar 1480 stopnic. Da je bil grof zares krut, pričajo lutke pred gradom, ki prikazujejo, kako je sovražnike natikal na kole. Tako je sovražnim Turkom pokazal, kaj se jim bo zgodilo, če se bodo preveč približali. Prizanašal ni niti ženskam, starejšim in otrokom.

Sodobna mesta

Mesta so veliko nasprotje podeželju, saj so urejena, sodobna, v centrih tudi bogata. Imajo pestro zgodovino in zato je večina tudi dobro turistično razvitih. Vstop v Evropsko unijo je za Romunijo pomenil veliko prelomnico, zadržali pa so svojo valuto – leve. Z evri se da plačevati le ponekod. Med mesti danes prevladujejo Sighisoara, Brašov, Sibiu, Cluj. Vsa so turistično zelo razvita, čista, prijetna z mnogo ogleda vrednimi stavbami. To so mesta, ki dajejo občutek popolne varnosti, kjer se obiskovalci niti za hip ne počutijo ogrožene. Marsikje je še danes viden saksonski vpliv z uporabo nemškega jezika. Najpomembnejše mesto je seveda Bukarešta. Romunska prestolnica je prav posebna, pri čemer je glavno vlogo odigral nekdanji diktator Nicolae Ceausescu. Mesto še vedno deluje socialistično z veliko betona. Ob ogledu gromozanskega parlamenta ti zastane dih, saj ne pričakuješ tako velike stavbe. Pravijo, da je druga največja na svetu, okoli katere je menda do uro hoda.

Ena najlepših cest na svetu

Romunija ima tudi eno najlepših cest na svetu med mestoma Sibiu in Pitesti. Transfagarasan je cesta, ki je nekoč služila le vojski, danes pa je ena pomembnejših turističnih zanimivosti. Prevozi jo mnogo turistov, tako z motocikli, kolesi in seveda z avtomobili, dolga pa je kar 90 kilometrov. Lepote tega predela so se znašle tudi v raznih filmih, na primer v Gospodarju prstanov, saj je ob poti videti številne gorske vrhove, ledeniška jezera, neokrnjeno naravo. Cesta se povzpne do najvišje točke na višini 2034 metrov. A Transfagarasan ni najvišja gorska cesta v Romuniji – višja je Transalpina, ki se dviga do 2145 metrov visoko.

Cesto Transfagarasan so gradili med leti 1970 in 1974, pri čemer je neuradno umrlo več sto delavcev. Namen njene izgradnje je bil seveda vojaški: ob morebitnem napadu bi lahko po tej cesti zagotovili hiter dostop vojske. Cesta zaradi debele snežne odeje pozimi ni odprta, za promet je odprta od maja do konca oktobra. Se je pa že zgodilo, da so cesto zaradi snega zaprli tudi že sredi poletja. Na vrhu je najdaljši predor v Romuniji. Dolg je le 884 metrov ter po podatku na opozorilni tabli visok le 3,60 metra, tako da avtobusi komaj še peljejo skozenj. Ta predel z ledeniškim jezerom ob najvišji točki omenjene ceste je dostopen tudi z nihalko, ki vozi vse leto. Največja posebnost pozimi je ledeni hotel, ki ga zgradijo vsako zimo ter ga zaprejo, ko se led stopi. Vsako leto ga zgradijo drugače, premore 14 sob, temperatura v njem pa se giblje med –2 do +2 stopinji Celzija. V sklopu hotela vedno zgradijo tudi ledeno cerkev z oltarjem, v kateri prirejajo poroke in krste.

Stereotipi ne veljajo

Za Romunijo veljajo razni stereotipi, češ da je umazana, revna in celo nevarna. Naše izkušnje so bile drugačne: ponuja raznoliko pokrajino, zanimivo zgodovino, občudovanja vredna mesta – vsekakor je vredna obiska.

Mateja Mazgan





Komentarji

Damjan
14.2.2016 12:44:21
Če vas smem popraviti: Drakula izhaja iz besede dracul, kar pomeni hudič.
Dodaj komentar:
Dodaj