AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Videti in voziti

Videti in voziti

Od vseh čutil nam oko posreduje največ podatkov, ki so odločilnega pomena za delo, za orientacijo v prostoru in med drugim tudi za varno sodelovanje v cestnem prometu. Bolezni in hibe oči največkrat onemogočajo varno vožnjo zaradi motenj v zaznavi – bodisi da je oslabel središčni vid, bodisi da so se pojavili izpadi v vidnem polju. Zaznavo preprečujejo bolečina, huda bleščavica, hujše solzenje, spuščena zgornja veka, motnje gibljivosti zrkel, dvojne slike ali slabo prilagajanje na temo in prekomerna občutljivost na zaslepitev.

Za varno vožnjo motornega vozila je potrebno, da voznik vidi daleč pred seboj in da lahko oceni obliko, položaj in gibljivost različnih predmetov v vidnem polju. Slabša vidljivost zaradi nezadostne osvetljenosti, neugodnih vremenskih prilik (megla, dež, sneg), neustrezne varnostne ureditve in podobno, so lahko spremljajoči dejavniki, ki povečujejo morebitno tveganje za cestno-prometno nezgodo.

Izboljšanje vida

Pri večini voznikov, ki imajo vid slabši od normalnih vrednosti, lahko s popravnimi stekli vid izboljšamo. Predpis očal je umesten le tedaj, kadar želimo doseči zahtevane vrednosti središčnega vida pri dnevni svetlobi ali v mraku in temi, ali kadar ima voznik zaradi nepopravljene vidne hibe težave. Očala, ki izboljšajo vid npr. le od 0.9 do 1.0, voznika lahko bolj motijo kot pa mu koristijo.

Stekla očal se lahko med vožnjo orosijo, široki okvirji delno utesnjujejo vidno polje, moti pa tudi odboj in razpršitev svetlobe na steklih. Vozniki, ki morajo med vožnjo uporabljati očala, naj imajo po možnosti tak okvir, ki ob straneh in spodaj nima roba, pero pa naj ne poteka v višini očesne špranje. Na gledanje z očali se mora voznik prilagoditi, zlasti na spremenjeno perspektivo in zaznavo v prostoru. Velikost slike je spremenjena: konveksna stekla – pri daljnovidnosti sliko zunanjega sveta povečajo, konkavna stekla – pri kratkovidnosti pa jo zmanjšajo. Spremenjena velikost slike lahko vpliva tudi na globinski vid. Korekcijska stekla za vožnjo morajo preprečevati bleščanje (antirefleksna), zatemnitev ne sme presegati 20 odstotkov, prepuščati morajo vsaj 80 odstotkov svetlobe. Večja zatemnitev je za vožnjo v mraku, temi ali v predoru neprimerna. Voznik lahko uporablja tako imenovana fotosenzibilna očala, če je njihov odziv na spremembo svetlobe hiter, nanje pa ne sme vplivati svetloba žarometov nasproti vozečih vozil. Sončna očala za voznike morajo biti večja in na notranji strani antirefleksna; njihova zatemnitev naj ne presega 60 do 70 odstotkov.

Slabši vid zaradi refrakcijskih anomalij lahko popravimo tudi s kontaktnimi lečami. Priporočljivo je, da ima voznik, ki uporablja med vožnjo kontaktne leče, pri sebi tudi očala z ustreznimi stekli.

Uporaba le enega očesa

Zaznavne sposobnosti voznika, ki uporablja eno samo oko, so zmanjšane. Središčni vid je v začetku oslabljen za okrog 10 odstotkov. Na strani praktično slepega očesa je lahko vidno polje utesnjeno. Deli avtomobilskega ohišja pri opazovanju okolice bolj motijo enookega kakor voznika z zdravimi očmi. Če želi voznik, ki ima zdravo le eno oko, pogledati v stran, na kateri nima očesa, mora obrniti glavo. Težave ima tudi pri vzvratni vožnji. Omenjene pomanjkljivosti v vidnem polju lahko odpravijo pravilno nameščena in naravnana vzvratna ogledala, ki morajo biti spredaj na obeh straneh. Vozniki, ki imajo samo eno oko, so bolj občutljivi na slepitev. Tudi njihovo prilagajanje na temo je precej oslabljeno.

Globinski vid

Globinski vid v tekočem prometu ni neobhodno potreben: potrebujemo pa ga pri parkiranju oziroma pri vožnji skozi ozke prehode. Globinski čut je pomembnejši pri delovni razdalji in do oddaljenosti 20 m, določen pomen ima še v razdalji 50 m, absolutna meja pa je v oddaljenosti od 450 do 600 metrov.

Občutljivost na zaslepitev

Pomemben del ocene sposobnosti za voznike motornih vozil je ocena vida v mraku in občutljivosti na zaslepitev. Vozniku amaterju lahko s posebnim priporočilom odsvetujemo ali celo prepovemo vožnjo v mraku, poklicni voznik pa mora izpolnjevati določene zahteve preiskav nočnega vida (niktometrija), sicer ga ocenimo kot nesposobnega. Za poklicne voznike velja tudi, da morajo imeti normalno gibljiva zrkla in da ne sme biti prisotno prikrito škiljenje.

Vid, vidno polje, svetlobni in barvni čut preiskuje v okviru ocene vozniške sposobnosti specialist medicine dela, prometa in športa oz. tudi specialist oftalmolog in posebna zdravniška komisija.

Zelo pomembno je, da voznika opozorimo na ugotovljeno pomanjkljivost, mu jo razložimo ter svetujemo, kako naj se čimbolj prilagodi nanjo oziroma v kakšnih pogojih bi mu svetovali, da ne vozi. Opozorimo ga tudi, naj bo pozoren na morebitna poslabšanja in da naj se ponovno oglasi pri ustreznem specialistu. Le tako bo najbolje zavaroval sebe in tudi druge udeležence v cestnem prometu.

Ocenjevanje vozniške zmožnosti

Vozniško zmožnost kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil ocenjuje specialist medicine dela, prometa in športa. Pri oceni vozniške zmožnosti vedno ocenjuje vse telesne in duševne sposobnosti, ki lahko vplivajo na vozniško zmožnost in ne le posameznih funkcij – kot je npr. vid. Zato pri vsakem pregledu (pregledu kandidata, kontrolnem pregledu ali pregledu starostnika) celovito ocenjuje človeka – voznika kot celoto in mu je rezultat vidnih funkcij le ena od zmogljivosti posameznih organov oz. organskih sistemov, na podlagi katere se odloča ali kandidat oz. voznik zadostuje zahtevam varne vključitve v cestni promet v vlogi voznika. S svojim podpisom na zdravniškem spričevalu tudi potrjuje, da kandidat oz. voznik ustreza vsem doktrinarno postavljenim pogojem, na podlagi katerih ga ocenjuje kot zmožnega voziti motorno vozilo v cestnem prometu in ne le vidnim zahtevam, zato takega mnenja, kjer gre za oceno delazmožnosti (vozniške zmožnosti), ne more izdati specialist oftalmolog, kakor tudi ne katerikoli drug specialist, ki je v konkretnem primeru zgolj konzultant, ne podaja pa končnega mnenja, za katerega je pooblaščen izključno le specialist medicine dela, prometa in športa. 

Kako je z oceno vidnih funkcij?

Običajno vidne funkcije vsakega kandidata za voznika amaterja najprej ocenimo na ergooftalmoloških aparatih, kjer ocenimo vid na blizu in daleč, eventuelno škiljenje, dvojne slike, globinski in barvni vid. Ocenimo tudi vidno polje s konfrontacijo. Če rezultat odstopa od zahtev pravilnika, ga predstavimo še specialistu – oftalmologu. Pri poklicnem vozniku vedno opravimo tudi testiranje vidnega polja in testiranje t.i. nočnega vida (sposobnost prilagajanja očesa na zaslepitev oz. zatemnitev).

Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil v svoji prilogi izpostavlja naslednje vidne zahteve:

Pri vseh kandidatih za izdajo vozniškega dovoljenja se v okviru zdravstvenega pregleda opravi preiskava, s katero se ugotovi, ali imajo ustrezne vidne funkcije (vidno polje, globinski vid, barvni vid, kontrastni vid in orientacijsko vidno polje) za vožnjo vozil na motorni pogon.

Če so pri vozniku prve skupine (A, B, F, G kategorija) ugotovljene nizke refrakcijske motnje (do ±2.0 sferični ekvivalent – dioptrije) brez drugih težav z vidom, zmožnost za vožnjo ugotovi zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa na podlagi preiskave vidnih funkcij oziroma zadnjega izvida zdravnika specialista oftalmologa. Ponovne ocene zmožnosti zaradi vida niso potrebne. Za redne kontrole vida mora poskrbeti voznik sam. 

Če so ugotovljene refrakcijske motnje nad ±2 dioptriji in manj kot ±5 dioptrij brez drugih težav z vidom, zmožnosti za vožnjo ugotovi zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa na podlagi preiskave vidnih funkcij oziroma zadnjega izvida oftalmologa vsakih pet let. Če oftalmolog oceni, da gre za stabilno refrakcijsko motnjo, vse nadaljnje presoje zmožnosti za vožnjo opravi specialist medicine dela na podlagi pregleda in zadnjega izvida oftalmologa vsakih deset let. Če se specialist medicine dela, prometa in športa odloči za pogostejšo oceno zmožnosti za vožnjo, mora svojo odločitev pisno utemeljiti v medicinski dokumentaciji. V primeru, da so ugotovljene refrakcijske motnje nad ±5 dioptrij, zmožnosti za vožnjo ugotovi zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa na podlagi usmerjenega izvida oftalmologa, ki tudi določi rok naslednjega zdravstvenega pregleda, do katerega se lahko izda zdravniško spričevalo. Najdaljše časovno obdobje, za katerega se zaradi takšnih motenj lahko izda zdravniško spričevalo, je pet let. Vozniku prve skupine se lahko izda ali podaljša zdravniško spričevalo, če izpolnjuje naslednje pogoje: 

- če je binokularna (z obemi očesi) ostrina vida, po potrebi s korektivnimi lečami, vsaj 0,6, če uporablja obe očesi skupaj. Na boljšem očesu mora biti vidna ostrina najmanj 0,5;

- če je horizont pri vidnem polju vsaj 120 stopinj, podaljšanje pa vsaj 50 stopinj v levo in desno ter 20 stopinj navzgor in navzdol. V polmeru osrednjih 20 stopinj ne sme imeti nobenih okvar;

- če nima progresivne očesne bolezni, razen če zmožnost za vožnjo ugotovi specialist medicine dela, prometa in športa na podlagi mnenja oftalmologa, pri katerem se voznik redno kontrolira;

- če nima monokularnega vida (zaradi popolne funkcionalne izgube vida na eno oko ali če uporablja zgolj eno oko, kot je to primer pri diplopiji), razen če zmožnost za vožnjo ugotovi specialist medicine dela, prometa in športa in voznik izpolnjuje tudi naslednje pogoje: da ima ostrino vida, po potrebi s korektivnimi lečami, vsaj 0,6, da vidno polje tega očesa ustreza zahtevam iz druge alineje tega odstavka, da je zrklo normalno gibljivo, da nima nistagmusa in da je oftalmolog, pri katerem se voznik redno kontrolira, potrdil, da stanje monokularnega vida obstaja dovolj dolgo, da je bila mogoča prilagoditev. Vozniku, pri katerem se je nedavno razvila diplopija ali popolna funkcionalna izguba vida na enem očesu, se prepove vožnja motornih vozil za vsaj osem mesecev. Po tem času mora oftalmolog, ki voznika zdravi, dati mnenje, ali se je voznik že prilagodil stanju monokularnega vida in ali izpolnjuje zahteve glede ostrine vida in vidnega polja;

- če pri binokularnem gledanju pri konkomitantnem ali paralitičnem škiljenju v primarni drži glave nima dvojnih slik v centralnem delu vidnega polja;

- če pri nistagmusu čas razpoznave posameznega znaka ne traja več kot eno sekundo;

  • če nima motnje nočnega vida, razen če je zmožnost za vožnjo z omejitvijo (zmožen vožnje le podnevi), ugotovil specialist medicine dela, prometa in športa. Vozniku se izjemoma lahko dovoli vožnja, kadar ne izpolnjuje pogojev za vidno polje ali ostrino vida iz prejšnjega odstavka, če zmožnosti za vožnjo ugotovi specialist medicine dela, prometa in športa pri pooblaščenem izvajalcu zdravstvene dejavnosti na podlagi usmerjenega izvida specialista oftalmologa, ki voznika vodi in na podlagi opravljenega praktičnega preizkusa vožnje.

Vozniku druge skupine (C,D,E kategorija) se lahko izda ali podaljša zdravniško spričevalo, če izpolnjuje naslednje pogoje:

– če je ostrina vida, po potrebi korigirana s korektivnimi lečami, vsaj 0,8 na boljšem očesu in vsaj 0,4 na slabšem. Če se za doseganje vrednosti 0,8 in 0,4 uporabljajo korektivne leče, je treba minimalno ostrino (0,8 in 0,4) doseči s korekcijo z očali z močjo, ki ne presega plus/minus osem dioptrij (sfera in cilinder se seštevata), ali ob pomočji kontaktnih leč. Voznik mora korekcijo dobro tolerirati;

- če je horizont pri vidnem polju z obema očesoma vsaj 160 stopinj, podaljšanje pa mora biti vsaj 70 stopinj v levo in desno ter 30 stopinj navzgor in navzdol. V polmeru osrednjih 30 stopinj ne sme biti okvar. Pri voznikih druge skupine, ki prevažajo ljudi, morata biti vidni polji normalni brez perifernih zožitev ali izpadov znotraj 30 stopinj;

- če je gibljivost zrkel normalna;

-če ni prisotno niti periodično škiljenje;

- če je voznik s protanomalijo (slabša zaznava rdečih odtenkov) in devteranomalijo (slabša zaznava zelenih odtenkov) ali devteranopijo (odsotnost zaznave zelenih odtenkov) s svojim zdravstvenim stanjem seznanjen;

- če ima voznik normalen stereoskopski (globinski) vid, razen v primerih z znižanjem ostrine vida na enem očesu na 0,2;

- če je voznik, ki je utrpel precejšnjo izgubo vida na enem očesu, imel ustrezno obdobje prilagoditve vsaj osem mesecev, ko ni vozil. Po izteku tega obdobja zmožnosti za vožnjo ugotovi specialist medicine dela, prometa in športa na podlagi mnenja oftalmologa in strokovnjaka za vožnjo da voznik izpolnjuje tudi naslednje pogoje: da ima vidno ostrino boljšega očesa 0,8 ali v seštevku vida obeh oči 0,8, pri čemer mora biti, nekorigirana ali korigirana vidna ostrina na slabšem očesu vsaj 0,2, da je korekcija optimalna in ne presega dovoljene višine in da je gibljivost oči normalna. Tak voznik ni zmožen za prevoz potnikov. Voznik z dokazano motnjo pri občutljivosti za kontraste (kontrastno razmerje pod 1 : 2,7 pri nočnem vidu) ali z diplopijo (dvojni vid) ne more v poklicne namene voziti oseb ali tovora. Voznik z anormalnim kvocientom pri protanomaliji (slabši zaznavi rdeče barve) pod 0,5 ne more v poklicne namene voziti potnikov.

Zdravniško spričevalo

Specialist medicine dela, prometa in športa v največji možni meri upošteva mnenje specialista oftalmologa. Seveda zdravniško spričevalo podpiše specialist medicine dela, prometa in športa in s tem prevzame tudi vso odgovornost za svojega pacienta – voznika in se včasih zato odloči tudi mimo mnenja specialista oftalmologa morda tudi zaradi tega, ker je pri dokončni oceni specialist medicine dela, prometa in športa vzel v obzir še druge pomembne dejavnike (druge bolezni, starost…), ki lahko vplivajo na njegovo končno oceno. 

V primeru, da se pacient – voznik z mnenjem specialista medicine dela, prometa in športa ne strinja, se lahko pritoži v 15 dneh na II. stopenjsko posebno vozniško komisijo, kjer bo ponovno obravnavan v 30 dneh. Zoper odločitev te komisije pa ni več možnosti pritožbe.

Seveda je množica voznikov, ki nosijo očala, pa tega nimajo zavedenega v vozniškem dovoljenju in tudi ne hodijo na zdravniške preglede. Mi se seveda s tem ne strinjamo, kajti zdravje in tudi sposobnosti posameznih organov oz. organskih sistemov je dinamičen proces, ki se z leti prav gotovo spreminja – slabša (tako tudi vid), vendar zakonodajalec meni, da zdravstveni pregledi do 70. leta niso potrebni, da pa je izbrani zdravnik in v primeru obolenj vidnega organa – izbrani specialist dolžan svojega pacienta opozoriti, če meni, da npr. vidne zmogljivosti pacienta ne ustrezajo več zahtevam varne udeležbe v cestnem prometu v vlogi voznika (ker tudi odstopajo od zahtev pravilnika).

Največjo odgovornost pa seveda nosi voznik sam. Ob izdaji zdravniškega spričevala kandidat za voznika oz voznik izpolni in podpiše izjavo, s katero se zavezuje, da se bo v primeru poškodbe ali bolezni, ki bi zmanjšala njegovo zmožnost za vožnjo, posvetoval z osebnim zdravnikom in se sam, brez poziva javil na zdravstveni pregled, da se ponovno oceni njegova zmožnost za vožnjo motornih vozil. Če bo z zdravstvenim pregledom ugotovljeno, da je njegova refrakcijska motnja več kot ±2 dioptrije, se bo brez poziva javil na zdravstveni pregled k izvajalcu zdravstvene dejavnosti medicine dela, prometa in športa. 

Spremembe vida s starostjo

Strukturne in funkcionalne spremembe vida, ki nastanejo s staranjem, že fiziološko privedejo do poslabšanja percepcije svetlobnih signalov. 

Z leti se vidne funkcije globalno zmanjšujejo. Pri 40 letih ostrina vida znaša 90 % normalne ostrine vida 20–letnika. Pri 60-letniku pade na 74 %, pri 80-letniku pa celo na 47 % normalne ostrine ugotovljene pri 20-letnikih. S staranjem pride do izrazitega zmanjšanja dinamične sposobnosti vida, ki je zelo pomembna za vožnjo, prav tako prihaja do zoženega vidnega polja in zmanjšane sposobnosti percepcije prostora in adaptacije. Ostrina vida se izboljša s povečanjem osvetljenosti, vendar je pri šestdesetletniku potrebno dvakrat in pri sedemdesetletniku trikrat večja svetloba kot pri dvajsetletniku za dosego optimalne ostrine vida. Zoženje vidnega polja, ki se lahko pojavlja pri starostnikih, pride posebno do izraza pride pri vožnji ponoči in v slabih svetlobnih razmerah; zmanjšana je sposobnost zaznavanja vozil, ki prehitevajo ali prihajajo s strani. S staranjem se podaljšuje čas vidne percepcije, še posebno, če gre za mobilen in ne statičen opazovan predmet. Zmanjšana je prilagoditev na svetlobo oz. temo oziroma je upočasnjena adaptacija. Tako ima starostnik večje težave pri vožnji v slabo osvetljenem predoru ali pri srečanju ponoči z nasproti vozečimi vozili in pri vožnji ponoči na mokrem asfaltnem cestišču. Prilagajanje na nove svetlobne razmere bo pri starostniku trajalo dalj časa kot pri mladem vozniku in zato bo starostnik zaslepljen prevozil daljšo razdaljo kot mlajši voznik.

Korektnost

Vsakdo, ki ima kakršnokoli zdravstveno okvaro (hibo), je tako resnično v slabšem položaju kot zdrava oseba (voznik), vendar lahko s svojo korektnostjo ter ustrezno opravljenim pregledom prispeva k izboljšanju varnosti cestnega prometa. Prav gotovo ni moralno vozniku svetovati, naj se slika brez očal, če slabo vidi, kajti zdravstveni pregledi so izključno namenjeni njegovi varnejši vožnji, kajti le tako bo voznik opozorjen na eventuelna poslabšanja, dobil bo ustrezna korekcijska stekla oziroma mu bo ob hudem poslabšanju tudi razloženo, zakaj mu je vožnja odsvetovana.

Prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., spec MDPŠ







Ostale novice

Novice
27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
09.12.2015 (Ne)pravičnost?
09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
04.11.2015 Kdo koga ščiti?
04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
02.10.2015 Epilog
02.10.2015 Do zadnje kapljice?
02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
26.08.2015 (Pre)obrat
26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
09.07.2015 Izzivi in zaveza
09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
06.05.2015 Strategija
06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
01.04.2015 Izmenjava
01.04.2015 Umirjanje prometa
01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
04.03.2015 (Ne)požrešnost
04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
28.01.2015 Zasuk
28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
10.12.2014 Slepa ulica
10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
01.10.2014 Ironija usode
01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
28.08.2014 Janez Remše
09.07.2014 Vrednote
09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
04.06.2014 Obveza in zaveza
04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
04.06.2014 25 let katalizatorja
04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
02.04.2014 Elektrošok
02.04.2014 Divjad na cesti
02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
05.03.2014 Prestavitev
03.02.2014 Davki za varnost?
03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
07.11.2013 Komu sveti?
07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
03.10.2013 Svetovni prvak!
03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
02.10.2013 Avtogol
30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
29.08.2013 (Iz)govori
29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
29.08.2013 Električni avtomobili
06.07.2013 Nevaren dotik
06.07.2013 Pomemben mejnik
06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
05.07.2013 Pomoč iz zraka
30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
29.05.2013 Pešci so najšibkejši
29.05.2013 Žagar med najboljšimi
29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
25.04.2013 Kratkovidnost
28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
28.03.2013 Od voznika do komentatorja
28.03.2013 Nevarna jeza
28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
12.12.2012 Uvodnik, december 2012
12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
07.11.2012 Uvodnik, november 2012
07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
29.08.2012 Milejše kazni!
06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
04.04.2012 VW lego avto

Pomoč na cesti

1987 ali ++386 1 5305 353
24 ur na dan, vse dni v letu
Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
Za več informacij kliknite tu.

Informacijski center

brezplačna št.: 080 28 20
stac. tel.: +386 1 5305 300