AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Primerjava štirih električnih avtomobilov z dizelskim avtom

Primerjava štirih električnih avtomobilov z dizelskim avtom

Kaj v resnici zmorejo električni avtomobili?


Politika, mediji in javnost vidijo električne avtomobile kot eno od najučinkovitejših rešitev naših okoljevarstvenih in energetskih težav; z električnimi avtomobili lahko zmanjšamo izpuste plinov oziroma učinke tople grede, hkrati pa – ob zagotavljanju obnovljivih virov električne energije – zmanjšamo tudi našo odvisnost od fosilnih goriv. Pa je res tako? Primerjali smo štiri električne avtomobile z avtomobilom s sodobnim dizelskim motorjem. 

O električnih avtomobilih tudi v Motoreviji pišemo pogosto; bili smo na številnih posvetovanjih, delavnicah, predavanjih, kar nekaj smo jih tudi preskusili. A vseh odgovorov na številna nerešena vprašanja tudi naši zapisi niso dali. Eno takšnih je: kakšne so v resnici izmerljive lastnosti električnih avtomobilov v vozniškem vsakdanu? Koliko energije v resnici porabi električni avto – recimo v roku enega leta, v različnih voznih razmerah in ob upoštevanju energetske bilance virov električne energije? 

Štirje električni, en dizelski

Odgovor na to vprašanje smo skušali poiskati v okviru temeljitega testa štirih električnih avtomobilov, ki smo ga opravili nekateri evropski avtomobilski klubi, med njimi tudi AMZS. To so bili mitsubishi i-miev, mercedes A razred E-cell, smart fortwo electric drive in nissan leaf, za primerjavo pa je v testu sodeloval volkswagen polo bluemotion z dizelskim motorjem. Test omenjenih avtomobilov je osredotočen na prednosti in slabosti akumulatorskih električnih avtomobilov v primerjavi s sodobnim dizelskim avtom; s testom smo izmerili in ocenili delovanje v vozniškem vsakdanu, njihov doseg in stroške za gorivo (energijo), upoštevali pa smo tudi učinkovitost zagotavljanja električne energije in dizelskega goriva.

Neodločeno pri porabi energije

Pri porabi energije za vožnjo so električni avtomobili nedvomno v prednosti. Izmerjeno povprečje 22,8 kWh na 100 prevoženih kilometrov je pri mestni vožnji skoraj polovico manjše od porabe energije pri dizelskem VW polu, ki za 100 km mestne vožnje porabi 42,8 kWh. Prednost je torej močno na strani električnih avtomobilov, a le dokler v rezultatih ne upoštevamo tudi energije, ki je potrebna za zagotavljanje električne energije in dizelskega goriva. V takšni enačbi jo električni avtomobili odnesejo precej slabše: električni avtomobili za vožnjo po mestu porabijo 95 odstotkov energije, ki jo porabi dizelski avto. Pri vožnji po podeželskih cestah je skupna poraba električnih avtov celo za tri odstotke večja kot pri dizelskem avtu. 

Pomenljivi so tudi rezultati pri merjenju izpusta CO2, če upoštevamo tudi izpust pri proizvodnji zahtevane energije. V Avstriji, kjer imajo visok delež obnovljivih virov energije, električni avto v zrak izpusti 38 odstotkov količine CO2 v primerjavi z dizelskim avtom. V Sloveniji, kjer je delež obnovljivih virov precej manjši, je seveda tudi rezultat slabši, ob upoštevanju evropskega povprečja pa se električni avto odreže slabše od dizelskega. 

Velike razlike v dosegu

Pri električnih avtomobilih je doseg z enim polnjenjem baterij zelo pomemben podatek. Ker je treba akumulatorje polniti (praviloma) zelo dolgo, med potjo ne moremo napolniti energetskih rezerv kot posode za goriva v običajnemu avtomobilu. 

A doseg električnih avtomobilov, kakor ga predstavljajo izdelovalci, ni zanesljiv in natančen podatek; nanj namreč vpliva veliko dejavnikov, med drugim tudi delovanje gretja ali hlajenja, delovanje dodatnih električnih naprav v avtu (avtoradio, brisalniki, uporaba luči ...), način vožnje in konfiguracija poti oziroma ceste, po kateri se vozimo.

Vsi ti dejavniki vplivajo na vsak avto malce drugače, a vendarle smo skozi naš test ugotovili, da so razlike pri vplivih teh dejavnikov pri preskušenih električnih avtomobilih razmeroma majhne; za preglednejši prikaz teh vplivov smo preskušene električne avtomobile združili v en sam, “povprečni” električni avto. Rezultate oziroma meritve teh vplivov smo prikazali v dveh tabelah; v prvi smo prikazali, kako na “povprečni” električni avto, v katerem smo ob pomoči klimatske naprave ali grelnika vzdrževali temperaturo 22 stopinj Celzija) vpliva temperatura okolice. Doseg je največji pri temperaturi približno 20 stopinj Celzija, ko ni treba vključiti niti gretja niti hlajenja, in se zmanjšuje tako pri višjih kot pri nižjih temperaturah. Še posebej v hladnih zimskih dneh je doseg precej manjši kot povprečni doseg (podrobnosti v tabeli). V drugi tabeli pa je vidno, kako na “povprečni” električni avto (pri temperaturi okolice 20 stopinj Celzija) vplivajo način vožnje, hitrost vožnje in konfiguracija ceste. 

Podatke o dosegu električnih avtomobilov smo preračunali v povprečen električni avto in jih primerjali z dosegom dizelskega VW pola. Po naših meritvah namreč ti dejavniki na dizelski avto vplivajo precej manj; VW polo bluemotion pri 20 stopinjah Celzija zunanje temperature in izklopljenem gretju z eno posodo goriva naredi 1090 kilometrov, električni avto z največjim dosegom (mercedes razred A E-cell) pa 150 km. Zgolj za primerjavo: ko je bila zunanja temperatura zimskih –10 °C smo z enim polnjenjem akumulatorjev naredili le 85 kilometrov – razlika je očitna in pomenljiva. 

Res ceneje?

Električna energija je v primerjavi z gorivi poceni; to verjetno ve vsak, ki na dom dobi račun za energijo in se vozi tudi z avtom. Tudi polnjenje akumulatorjev električnega avtomobila je v primerjavi s polnjenjem avtomobilske posode za gorivo bistveno cenejše. A zasluge za to ima tudi drugačno obdavčenje obeh energetskih virov; dizelska gorivo je veliko bolj obremenjeno z davki in trošarinami kot elektrika. Če oba vira očistimo teh dajatev, je rezultat precej bolj izenačen. Tako je pri vožnji v mestu elektrika za avto dražja od dizelskega goriva. 

Ob primerjavi avtomobilov se ne moremo izogniti začetnim stroškom oziroma stroškom za nakup avtomobilov. S prav veliko oprijemljivimi podatki si pri tem nismo mogli pomagati, saj je od preskušenih električnih avtomobilov pri nas naprodaj le mitsubishi i-miev (ki stane 34.900 evrov); ostalih električnih avtomobilov pri nas ne morete kupiti (električnega smarta na našem trgu še ni, mercedes A e-cell je prototip, na Nissanovega električnega leafa pa tudi še čakamo). Tudi pri slovenskem Volkswagnu pola bluemotion technology ne ponujajo slovenskim kupcem, a dovolj je, če za primerjavo vzamemo ceno takšnega pola na avstrijskem ali nemškem trgu; električni avtomobili so bistveno dražji – v veliko primerih je cena električnega avtomobila še enkrat višja od primerljivega običajnega avta. Tudi v prihodnosti – celo ob morebitni bližnji velikoserijski proizvodnji električnih avtomobilov – še ne moremo pričakovati izenačenja cen. 

So električni avtomobili res rešitev?

Če velja, da so kupci električnih avtomobilov zavedni ekologi, ki visoke stroške nakupa za avto opravičujejo skozi okoljsko prizmo, potem mora veljati tudi, da (jim) ni vseeno od kod pride električna energija, s katero polnijo svoje električne avtomobile. V utopično idealnem svetu bi bila ta energija izključno iz obnovljivih virov, v realnem svetu pa ni tako; električne avtomobile večina polni z elektriko iz vtičnic, kjer je delež iz obnovljivih virov pač takšen, kot je – v Sloveniji približno 15-odstoten, evropsko povprečje pa je še skromnejše. V resnici so električni avtomobili zato zeleni le toliko, kot je zelena elektrika, ki jih poganja. 

Pri posameznih merilih našega testa so se električni avtomobili res odrezali bolje od dizelskega avta, a v skupni luči električni avto ne prinese nobene prednosti – ne uporabniku, ne okolju. Na območjih, kjer so pogoste nizke temperature ali tam, kjer je delež obnovljivih virov energije izrazito majhen, je sodoben dizelski avto celo v prednosti, saj za vožnjo zahteva manj energije in v ozračje izpusti tudi manj ogljikovega dioksida. 

Rezultati našega tokratnega testa so sicer natančni, a se v prihodnosti lahko spremenijo – upamo, da v prid električnim avtomobilom. A v tem trenutku so rezultati nedvoumni; električni avto (še) ni bolj gospodaren ali bolj čist od sodobnega dizelskega avtomobila.

Kako smo merili?

Meritve porabe energije in izpusta toplogrednih plinov pri dizelskem avtu ter porabo energije pri električnih avtih smo izmerili v nadzorovanih pogojih laboratorija na dinamometru. Meritve smo opravili pri različnih temperaturah (ob vklopljeni klimatski napravi in gretju, od 30 do –20 stopinj Celzija) tako, da je bila temperatura v notranjosti vselej 22 stopinj Celzija. Simulirali smo različne vozne okoliščine (promet v mestu s pogostimi postanki in speljevanji, mestna vožnja, podeželje in avtocesta) in naklone ceste (od –2 do +2 odstotka naklona). Dobljene rezultate smo poenotili; porabo dizelskega goriva, ki jo običajno merimo v litrih na 100 km, smo spremenili v porabljene kWh, kar je uveljavljena merska enota za porabo električne energije pri električnih avtomobilih.

Ob tem smo upoštevali tudi energetsko bilanco pridobivanja električne energije oziroma delež obnovljivih virov v proizvodnji električne enegije, s tem pa tudi izpuste CO2 na proizvodni strani. Pri rezultatih smo upoštevali – in jih zapisali – razlike v deležih obnovljivih virov med Avstrijo, v kateri smo opravili večji del tokratnega testa, in povprečjem evropskih držav, saj so razlike kar velike. V Sloveniji je bil na primer v letu 2008 delež obnovljive električne energije v bruto porabi električne energije 15,1 odstotka, v Avstriji je bil ta delež 28,5 odstotka, evropsko povprečje pa je bilo leta 2008 10,3 odstotka. 

Rezultate, ki smo jih dobili pri meritvah štirih električnih avtomobilov, smo poenotili in združili v en sam rezultat, ki smo ga uporabili tudi v tabelah.

Optimistični načrti, a slaba uresničitev

Razvoj električnih avtomobilov je močno odvisen od ustrezne infrastrukture: polnilnih postaj oziroma postaj za menjavo baterij. Tako je pred štirimi leti novostanovljena družba Better Place, ki je za svoje naložbe zbrala 700 milijonov dolarjev, napovedala ambiciozne načrte izgradnje polnilnih in zamenjalnih postaj, za glavnega partnerja pri dobavi električnih avtov pa si je izbrala Renault. 

Za testni območji si je družba Better Place izbrala Izrael in Dansko. Po štirih letih kaže, da so bili načrti družbe preambiciozni, kajti v Izraelu je Better Place zbral vsega 2500 naročil, a je Renault doslej dobavil le približno 250 avtov. Na Danskem je projekt pred propadom, saj so zbrali vsega 200 naročil. Tako je napovedani cilj, da bo Better Place pri Renaultu do leta 2016 prevzel 100.000 električnih avtov, zelo oddaljen, še posebno tudi zato, ker so se pri Renaultu odločili, da električnega avta zoe sprva ne bodo ponudili z zamenljivimi baterijami, kot je bilo sprva napovedano, in tako avto ne bo mogel uporabljati Better Placeovih postaj za zamenjavo baterij. 

Ker Better Place tudi ni dobil državne podpore za izgradnjo svojih postaj vzdolž nemških avtocest, je družba v vse večjih težavah. Lansko leto je končala z 222 milijoni dolarjev izgube, v prvem trimesečju letos je imela 67 milijonov dolarjev izgube, začetni kapital, ki ga je zbrala družba, vse bolj kopni. 

Pokušina: nissan leaf

Nissan leaf je eden redkih (povsem) električnih avtomobilov, ki je na nekaterih avtomobilskih trgih naprodaj že nekaj časa, lani pa je postal tudi evropski avto leta. Doslej so prodali 22.000 leafov (predvsem v ZDA in na Japonskem), po evropskih cestah pa se jih vozi približno tisoč. Pri nas leaf v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi avtomobilskimi trgi zamuja, saj bo predvidoma naprodaj šele v prvi polovici prihodnjega leta. Vsaj tako obljubljajo pri podjetju Renault Nissan Slovenija, kjer so leafa za pokušino v Slovenijo pripeljali pred kratkim.

Leaf je sicer kombilimuzina, ki jo poganja 80-kilovatni električni motor, ki zagotavlja dovolj moči za najvišjo hitrost 145 km/h in 11,9 sekunde pospeška od 0 do 100 km/h. Energijo motorju zagotavlja 360-voltni litij-ionski akumulator z zmogljivostjo 24 kWh, kar zadostuje za doseg od 120 do 175 kilometrov. Prek običajne 220-voltne vtičnice akumulator lahko povsem napolnimo v 11 urah, prek hitre polnilnice z izmeničnim tokom v šestih urah, prek posebne polnilne postaje z enosmernim tokom pa v 30 minutah. S takšnimi zmogljivostmi in dosegom leaf lahko zadovolji potrebe dnevnih voženj v službo in nazaj domov, daljših potovanj pa z leafom ne moremo opraviti, če ga vmes (dolgotrajno) ne polnimo z elektriko. 

Pri Renaultu Nissanu Slovenija kljub temu računajo tudi na slovenske kupce, še zlasti, če jim bo uspelo zagotoviti ceno pod 30.000 evrov (z že vključenimi subvencijami za nakup električnega avtomobila). Več bo znano spomladi prihodnje leto, ko bo leaf tudi v resnici zapeljal na naše ceste. 

Predogled leafa (ki je bil tudi eden od avtomobilov na našem testu električnih avtomobilov) so pri Renaultu Nissanu Slovenija pripravili v sodelovanju s podjetjem Siemens Slovenija, ki med drugim kupcem ponuja tudi električne polnilne postaje različnih zmogljivosti in zasnov. Eno takšnih so za demonstracijo pred kratkim postavili pred sedež svojega podjetja v Ljubljani; polnilna postaja CP500A omogoča polnjenje na enofazni ali trifazni tok, uporaba pa je možna samo ob registraciji s pametno kartico (z vgrajenim RFID mikročipom). 

Blaž Poženel







Komentarji

David Ipavec
11.10.2012 0:09:05
Ekološki vidik:
Omenjen je samo CO2, ki ni strupen za človeka je pa toplogredni plin

Dizel ali bencin avto izpusti ob vožnji kar nekaj strupenih snovi, še posebej ko je hladen
in ta zrak vdihavaš,
podajte še meritve izpušnih plinov.

Tudi TE na premog kot najbolj umazano pridobivanje elektrike, z dobrimi filtri izpušča malo strupenih snovi v ozračje, je pa veliko CO2
teo
8.2.2013 21:05:00
Zelo nekvaliteten članek.
CO2 je najmanjša posledica vožnje z avtomobilom. Prašni delci su neposredini krvivci za 348.000 smrti letno v EU, ali 12.900 v Sloveniji. CO2 jih malo ubije na kratek rok. Koncentracija prašnih delcev je največja v mestih. Elektrika se proizvaja zunaj mest. Avtor kot da ni slišal za EURO6, za direktive EU do leta 2020 v prometu.......Zeleno naročanje MORA upoštevati vse vplive za zdravje in okolje, - in naenkrat je diesel/bencin avto dražji (?). Povprečni evropejec se vozi 33km dnevno! Potem cca 85km ni zadosti? 221.000 slovenskih družin ima 2 ali več avtomobilov - a bi lahko drugi, mestni bil električni? Jaz vozim mesec dni star električni avtomobil, katerega cena je 7k€ (ne 30k) in je dober za mestne potrebe. Ekološko ozaveščeni lahko kupijo "modro energijo" pri HSE. Ni komplicirano. Vem, da je Blaž oktanski navdušenec, ampak vsak drugi otrok ima alergijo ali astmo - kar je v direktno kerelaciji z oddaljenostjo bivališča od prometne ceste - zato nam ne sme biti vseeno.
alex
10.4.2013 11:00:30
teo, 100% se strinjam s tabo. Prav paranoično že branijo svoje negativne poglede na električna vozila in vedno poudarjajao samo negativnosti električnih votzil, pri bencinskih in diesel negativnosti ne opazijo. Sajasti delci pri dizelskem izpuhu gredo v pljučne mešičke in vsem ne uspe iti nazaj ven. Od tu naprej je zgodba podobna tisti z azbestom! In tudi sam se strinjam s tem, četudi bi električni avto polnil ekološko sporno, pa sam ne povečuje koncentracije v mestih, elektrarne so pa tako izven mest. Pa če se ne bi toliko gnojnice zlivalo na vetrno energijo in fotovoltajiko, bi lahko v resnici bolj zdravo živeli. Ampak: PONOVNO JE ZMAGAL DENAR NAD ZDRAAVJEM.
Igor Đukanović
17.4.2014 8:44:35
Novinar težko pošteno ovrednoti učinek na okolje. Bodo električni avtomobili trošili konično električno energijo. Znano je, da elektrarne proizvedejo tudi veliko (mislim, da se ji reče jalove) presežne energije, katere namen je le vzdrževanje omrežja. Tako zlasti ponoči gre veliko energije v nič. Ni tako enostavno pošteno oceniti... Upam, da strokovnjaki, ki znajo narediti ustrezne izračune, pridejo do besede.
kajzer
6.8.2015 15:43:53
vi ste v mestni voznji ocitni merili porabo kamiona e golf ima poprecje 13,6 kw
Joe
1.12.2015 17:02:51
http://beta2.finance-on.net/pics/cache_8b/8b18Untitled-1.1295460746.gif
V sloveni 33% elektrike proizvedemo s termoelektrarnami na premog.
Navadni avtomobili imajo do 20% izkoristek medtem ko pa električni 60% (polnjenje in prenosi upoštevani).
Torej če vse to upoštevamo v izračunih ugotovimo, da na isti razdalji električni avti posredno proizvedejo 60-70% CO2, kot ga bi klasični avtomobili.
Dodaj komentar:
Dodaj

Ostale novice

Novice
27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
09.12.2015 (Ne)pravičnost?
09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
04.11.2015 Kdo koga ščiti?
04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
02.10.2015 Epilog
02.10.2015 Do zadnje kapljice?
02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
26.08.2015 (Pre)obrat
26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
09.07.2015 Izzivi in zaveza
09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
06.05.2015 Strategija
06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
01.04.2015 Izmenjava
01.04.2015 Umirjanje prometa
01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
04.03.2015 (Ne)požrešnost
04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
28.01.2015 Zasuk
28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
10.12.2014 Slepa ulica
10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
01.10.2014 Ironija usode
01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
28.08.2014 Janez Remše
09.07.2014 Vrednote
09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
04.06.2014 Obveza in zaveza
04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
04.06.2014 25 let katalizatorja
04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
02.04.2014 Elektrošok
02.04.2014 Divjad na cesti
02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
05.03.2014 Prestavitev
03.02.2014 Davki za varnost?
03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
07.11.2013 Komu sveti?
07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
03.10.2013 Svetovni prvak!
03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
02.10.2013 Avtogol
30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
29.08.2013 (Iz)govori
29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
29.08.2013 Električni avtomobili
06.07.2013 Nevaren dotik
06.07.2013 Pomemben mejnik
06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
05.07.2013 Pomoč iz zraka
30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
29.05.2013 Pešci so najšibkejši
29.05.2013 Žagar med najboljšimi
29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
25.04.2013 Kratkovidnost
28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
28.03.2013 Od voznika do komentatorja
28.03.2013 Nevarna jeza
28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
12.12.2012 Uvodnik, december 2012
12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
07.11.2012 Uvodnik, november 2012
07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
29.08.2012 Milejše kazni!
06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
04.04.2012 VW lego avto

Pomoč na cesti

1987 ali ++386 1 5305 353
24 ur na dan, vse dni v letu
Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
Za več informacij kliknite tu.

Informacijski center

brezplačna št.: 080 28 20
stac. tel.: +386 1 5305 300