AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Prednosti in slabosti hibridnih avtomobilov

Alternativa s hibridi?


Doslej smo se avtomobilski kupci ob nakupu avtomobila lahko odločali le med tremi pogonskimi možnostmi – dizelsko, bencinsko in (v manjši meri) plinsko. Četrta možnost – hibridni pogon – sicer poznamo že kar dolgo, a je bila doslej omejena na le nekaj avtomobilov. A ponudba hibridov se veča, z njo pa se množijo tudi morebitni razlogi za odločitev zanje. Bodo hibridi res kmalu postali najmnožičnejši avto z alternativnim pogonom?

Hibridni avtomobili so že nekaj časa sinonim za varčne in okolju prijazne avtomobile, ki s svojo pogonsko kombinacijo motorja na notranje zgorevanje in električnega motorja (vsaj delno) odpravljajo pomanjkljivosti avtomobilov s klasičnimi motorji – preveliko porabo goriva in umazan izpuh. Čeprav nekatere avtomobile s hibridnim pogonom lahko označimo tudi kot avtomobile na (delni) električni pogon, to niso čistokrvni električni avtomobili – motor na notranje zgorevanje še ved-no porablja fosilno gorivo in iz izpuha še vedno prihajajo izpušni plini. 

A tehnična ideja, ki stoji za hibridnim pogonom, je vseeno dobra; motor na notranje zgorevanje je zaradi dodatnega elekt-ričnega motorja lahko manjši in s tem gospodarnejši, rezultat pa je skupna manjša poraba goriva. Ob tem je treba poudariti, da na porabo goriva ne vpliva zgolj enostavno kombiniranje dveh pogonov, ampak tudi ostale tehnologije, ki so značilne za hibridne avtomobile. S tem mislimo predvsem na tehnologijo regeneriranja oziroma rekuperacije zavorne energije, ki ob vsakem zaviranju z odvečno energijo prek generatorja polni akumulatorje. Druga takšna tehnologija je sistem start & stop, ki prav tako doda svoj kamenček v mozaik manjše porabe goriva, hibridni avtomobili pa so običajno opremljeni še z nekaterimi drugimi prijemi in dodatki za manjšo porabo goriva – na primer s pnevmatikami z manjšim kotalnim uporom in bolj aerodinamično oblikovano karoserijo. 

Vzporedni, zaporedni, priključni, dizelski ...

Tehnologija hibridnih pogonskih sistemov je precej raznolika, a v grobem jo lahko razdelimo na vzporedne, zaporedne in kombinirane hibridne sisteme. Pri vzporednem hibridnem pogonskem sistemu sta tako motor na notranje zgorevanje (večinoma bencinski motor) kot električni motor povezana z mehanskim menjalnikom in lahko oba hkrati poganjata kolesa avtomobila. Pri vzporednih hibridnih sistemih je električni motor razmeroma šibek, saj praviloma nikoli samostojno ne poganja koles, pa tudi akumulatorji za električni motor so praviloma manjše zmogljivosti. Hibridni pogonski sklop ima funkcijo rekuperacije zavorne energije, saj električni motor deluje tudi kot generator in polni akumulatorje, dodatno pa jih lahko polni tudi bencinski motor. Pri takšnih hibridih elekt-rični motor deluje kot dodaten pripomoček bencinskemu motorju – za več zmogljivosti pri pospeševanju in za manjšo porabo goriva pri mestni vožnji, ker se bencinski motor pogosteje ugaša. 

Zaporedni hibridni sistemi so bolj zapleteni; pri teh kolesa poganja le električni motor, bencinski motor pa služi kot generator električne energije, ki poganja električni motor ali pa polni akumulatorje. V primerjavi z vzporednimi hibridi imajo zaporedni običajno manjši bencinski motor in zmogljivejše akumulatorje za električni motor. Značilna predstavnika zaporedne hibridne tehnologije sta opel ampera in chevrolet volt, ki za pogon uporabljata zgolj električni motor, bencinski motor pa služi kot generator električne energije. Pri Oplu oziroma Chevroletu sicer amperi in voltu pravijo električna avtomobila z bencinskim podaljševalnikom dosega, a po načinu delovanja sta to zaporedna hibridna avtomobila. 

Značilen predstavnik kombiniranega hibridnega pogonskega sistema je Toyotin hibridni pogon Hybrid Synergy Drive, kakršnega imajo vse hibridne toyote (prius, auris, yaris). Pri kombiniranem hibridu gre za sistem, ki združuje zaporedni in vzporedni hibridni pogon; tehnično dovršen razdelilnik moči združuje bencinski motor, generator in električni motor, kar pomeni, da kolesa lahko poganja posamično električni motor, bencinski motor ali pa oba hkrati, obenem pa akumulatorje lahko polni bencinski motor, ali ob zaviranju generator. Zaradi razdelilnika moči lahko bencinski motor deluje neodvisno od hitrosti avtomobila, razdelilnik pa deluje tudi kot brezstopenjski menjalnik. 

Ob razmeroma zmogljivih akumulatorjih lahko takšen pogonski sistem zagotavlja tudi kratkotrajen pogon zgolj na elektriko – pri nizkih hitrostih in le nekaj kilometrov. 

Opisane hibridne sisteme praviloma štejemo za polne hibride, obstajajo pa tudi šibki hibridi, pri katerih je električni motor prešibek, da bi poganjal kolesa; pri takšnih sistemih je električni motor praviloma nameščen med bencinski motor in menjalnik – ima obliko in funkcijo povečanega zaganjača. Takšen hibridni sistem omogoča delovanje sistema start & stop, izklop bencinskega motorja pri križarjenju z enakomerno hitrostjo brez plina in manjši prihranek pri porabi goriva. 

Pri hibridnih sistemih ne moremo mimo priključnih oziroma “plug-in” hibridov; ti imajo vgrajene večje in zmogljivejše akumulatorje, ki jih lahko polnimo prek vtičnice iz električnega omrežja. Hibridni pogonski sistem je praviloma enak kot pri drugih hibridih (zaporednih ali kombiniranih), z večjimi akumulatorji, ki jih lahko polnimo tudi od zunaj, pa omogočajo precej daljšo vožnjo na le električni pogon. Če običajni Toyotin prius s kombiniranim hibridnim pogonom omogoča vožnjo na električni pogon le v dolžini kilometra in pol in do hitrosti 45 km/h, pa priključni prius (prius plug-in) na elektriko lahko prevozi do 25 kilometrov. Po načinu delovanja je priključni hibrid tudi opel ampera – z njo lahko zgolj na elektriko prevozite približno 50 km. 

Na koncu velja omeniti še dizelski hibridni sistem, kakršnega ponujajo pri koncernu PSA oziroma pri Peugeotu in Citroenu. Po načinu delovanja je njihov dizelski hibridni sistem vzporedni hibrid, le da je motor na notranje zgorevanje dizelski motor. V teoriji je to dobra rešitev, saj so dizelski motorji v osnovi gospodarnejši od bencinskih in kombinacija z električnim motorjem bi morala prinesti še dodatne prihranke pri porabi energije. Posebnost hibridnega sistema koncerna PSA je tudi, da je elekt-rični motor nameščen na zadnji osi in da poganja le zadnji kolesi – tako so ti avtomobili z električnim pogonom pridobili tudi štirikolesni pogon. 

Hibridne prednosti in slabosti

Glavna prednost hibridnih avtomobilov naj bi bila manjša poraba goriva in s tem čistejši izpuh, a prav o manjši porabi goriva se med uporabniki, zagovorniki in nasprotniki hibridov, kreše največ isker. Ponud-niki hibridnih avtomobilov te prednosti dokazujejo s tovarniškimi podatki o porabi goriva, ki so na papirju zares obetavni. Če upoštevamo glavne tehnične značilnosti hibridnih avtov – gospodarnejši motor na notranje zgorevanje, rekuperacijo zavorne energije in zmanjšanje izgub z ugašanjem motorja na mestu –, bi moral biti prihranek pri gorivu v primerjavi z avtomobili z običajnimi motorji res otipljiv. A le dokler gre v tej primerjavi za avtomobile z razmeroma požrešnimi, prav nič ekološkimi motorji, kakršni so v večini recimo na ameriških cestah – tam takšna primerjava zares drži vodo. Malce drugače pa je v Evropi oziroma pri nas, kjer imajo vlogo varčnih avtomobilov avti z dizelskimi motorji. Razlika v porabi goriva med sodobnim dizelskim avtom in sodobnim hibridom namreč ni več tako jasna ali razločna – največkrat je sploh ni ali pa je prednost celo na strani dizelskih avtomobilov. 

Do takšnih rezultatov smo prišli tudi pri Motoreviji, kjer smo v zadnjih letih preskusili večino hibridnih avtov na našem trgu – in seveda tudi večino dizelskih. Hiter pogled v arhiv podatkov nam pove, da smo recimo med preskusom zadnje generacije priusa leta 2009 avtomobilu namerili porabo goriva 5,8 l/100 km (hkrati smo v primerjalnem preskusu prav tako hibridni hondi insight namerili povprečje 6,1 l/100 km). Še nekaj drugih pri nas izmerjenih povprečnih porab hibridnih avtomobilov: toyota auris HSD (2010) – 6 l/100 km, peugeot 3008 hybrid4 – 7,1 l/100 km, opel ampera (2012) – 4,3 l/100 km, audi Q5 2.0 TFSI hybrid quattro (2012) – 9,6 l/100 km ... Če nasproti tem vrednostim postavimo porabo goriva nekaterih dizelskih avtomobilov, razlike niso velike: toyota auris 1.4 D4D je na preskusu leta 2010 porabila 6,1 l/100 km, novi VW golf pa konec lanskega leta 6,2 l/100 km. 

A če pri porabi goriva ni otipljivih prednosti v prid hibrid-nih avtomobilov nedvomno ne moremo zanikati čistejšega izpuha hibridnih avtomobilov v primerjavi z običajnimi motorji. Na Ekotestu, ki objavlja integrirane rezultate čistosti izpušnih plinov v vsakdanjem življenju, je toyota prius dosegla rezultat vseh petih zvezdic tako pri merjenju izpusta strupenih plinov in snovi kot pri merjenju izpusta ogljikovega dioksida CO2, s tem rezultatom pa je na lestvici najčistejših avtomobilov pred vsemi avtomobili z bencinskim ali dizelskim motorjem. Primerljiva poraba goriva, čistejši izpuh – kaj pa ostale lastnosti hibridnih avtomobilov? Pionirski Toyotin prius se z malce drugačno obliko od običajnih avtomobilov tudi navzven (in v notranjosti) loči od ostalih avtov, a le težko bi to označili za prednost ali pomanjkljivost – avto je pač videti drugače, kar pa ne vpliva na prostornost ali uporabnost. Podobno oblikovalsko pot so šli tudi pri Hondi z insightom, sodobnejši hibridi drugih ponudnikov pa se nazven skoraj ne ločijo od drugih pogonskih različic. Malce drugače je pri voznih lastnostih, brezstopenjski menjalnik v toyoti prius poskrbi za nenavadno zvočno kuliso in drugačne občutke pri pospeševanju, kot jih zagotavljajo običajni menjalniki. Le redkokateri polni hibrid lahko označimo za avto s športnimi voznimi zmogljivostmi in dinamičnimi občutki za volanom – praviloma imajo hibridi skromne zmogljivosti, pa tudi njihove vozne lastnosti so vse prej kot dinamične. A kdor išče dirkaške vozne občutke, tako ali tako ni pravi naslov za hibrid-ne avtomobile. 

Na koncu ostane le še cena hibridne tehnologije; v grobem lahko rečemo, da so hibridni avtomobili dražji od primerljivih avtomobilov z običajnimi motorji. Jasno, več tehnologije, bolj zapletena tehnika, zmogljivejši akumulatorji – poceni hibrida pač ni mogoče izdelati. Doslej je zato veljalo, da so hibridi avtomobili, namenjeni tistim, ki cenijo sodobno tehnologijo in so zanjo pripravljeni doplačati – takšnim kupcem je tudi jasno, da razlike v ceni ne bodo mogli pokriti s prihrankom pri stroških za gorivo ali vzdrževanje. Čeprav bo cena hibridne tehnologije v prihodnosti padala, bodo hibridni avti tudi v prihodnje le težko cenovno izenačeni z avti z običajnim motorjem. 

Velikanska prednost Toyote in Honde

Nesporno pionirstvo na področju hibridne pogonske tehnologije v avtomobilih imata japonska Toyota in Honda; lahko celo zatrdimo, da brez Toyote (in deloma tudi Honde), hibridi še zdaleč ne bi bili tako odmevna tema, kot so danes. Toyota in Honda sta z oranjem hibridne ledine večinoma tudi oblikovala tehniko, podobo in vozne lastnosti hibridnih avtomobilov, saj se šele v zadnjih letih uveljavljajo tudi drugi ponudniki z drugačnimi zasnovami in pogonskimi hibridnimi sistemi. 

Prvi novodobni hibridni avto je predstavila Toyota leta 1997, ko je na ceste zapeljala prva generacija priusa. Le dve leti pozneje – 1999 – je svoj hibridni insight predstavila tudi Honda. Le malokdo ve, da je svoj hibridni avto leta 1997 predstavil tudi Audi – hibridni audi se je imenoval audi duo in je bil narejen na osnovi karavanskega A4 avanta. Audi duo je poganjala kombinacija 1,9-litrskega dizelskega TDI motorja in 21-kilovatnega električnega motorja, zaradi slabega odziva pa so naredili le 60 teh avtomobilov – vse do leta 2008 je bil to edini evropski hibridni avto. 

A sprva so bili slabo sprejeti tudi Toyotini in Hondini hibridi; Toyota je leta 1997 prodala le 300 priusov prve generacije in še leta 2000 so prodali manj kot 20.000 priusov. Šele po letu 2000 je prodaja hibridnih avtomobilov v svetu začela naraščati.

Od leta 1997 do lanskega oktobra so kupci po celem svetu kupili več kot 5,8 milijona hibrid-nih avtomobilov, od tega 4,6 milijona hibridnih toyot in lexusov ter malce več kot milijon Hondinih hibridov – ostalo so si razdelili maloštevilni drugi ponudniki hibridnih avtov. 

Hibridi v Sloveniji

Tudi v Sloveniji je Toyota pri prodaji hibridnih avtomobilov v velikanski prednosti, saj je imela lani med vsemi pri nas prodanimi hibridnimi avtomobili več kot 64-odstotni tržni delež. V številkah to pomeni, da je Toyota (skupaj z Lexusom) prodala 76 hibridnih avtomobilov od skupno 118 hibridov, ki so bili lani registrirani pri nas. 118 sicer ni velika številka, a če jo primerjamo s 84 prodanimi hibridi v letu 2011, je hibridni preboj v Sloveniji kar opazen. 

Sicer pa so med vsemi hibridnimi avti lani pri nas prodali največ Toyotinih priusov (27), na drugem mestu je hibridna toyota yaris (24), na tretjem mestu pa je Toyotin hibridni auris (16). Na četrtem mestu sta opel ampera in toyota prius+ (po 9 avtov), na petem je lexus CT200h (7 avtov), na šestem lexus RX450h (6 avtov), na sedmem in osmem mestu pa peugeot 508 RXH in lexus GS 450h. Deseterico najbolje prodajanih hibridnih avtov pri nas zaokrožujejo kia optima hybrid (3 avti) in audi Q5 hybrid quattro ter BMW active hybrid 5 (po 2 avtomobila). 

Z veliko gotovostjo lahko napovemo, da bo v prihodnosti število prodanih hibridnih avtov pri nas vse večje – pa ne zgolj zato, ker bi se vozniki več odločali za to tehnologijo, ampak predvsem zaradi dejstva, da bo že v letošnjem letu ponudba hibridnih avtomobilov precej večja, kot je bila lani. Letos bo tako na primer na ceste zapeljal hibridni VW golf (in še nekateri hibridi znamk iz Volkswagnovega koncerna), na voljo bo nekaj novih BMW-jevih hibridov, prihaja hibridni ford C-max in še nekaj drugih zanimivih hibridnih avtomobilov – med njimi prav kmalu tudi nova generacija Toyotinega hibridnega aurisa, ki bo z ugodno ceno to tehnologijo približala še več kupcem. Pomembna spodbuda k nakupu hibridnih avtov utegne biti tudi finančne narave – slovenska država oziroma Eko sklad namreč za nakup priključnega hibrida vsakemu kupcu primakne 4000 evrov. Če k temu svojo spodbudo doda še ponudnik avtomobilov, je cena za takšen avto precej bolj vabljiva – tako kot v primeru Toyotinega priključnega hibrida priusa plug-in, ki – vključujoč omenjeno spodbudo – zdaj stane 29.300 evrov. Prav cenovno dostopni priključni hibridi znajo privesti do hibridnega preboja pri nas – razmeroma majhne razdalje med slovenskimi kraji oziroma v povprečju kratke dnevne poti slovenskih voz-nikov lahko s priključnimi hibridi prevozimo le na električni pogon in zato praktično zastonj. Res je, tudi elektrika ni zastonj, a to je že druga zgodba – dejstvo, da se lahko v službo in domov vozimo brez obiska bencinske črpalke, je zelo močna spodbuda k odločitvi za hibridni avto. 

Prvi hibrid že leta 1898: Löhner-Porshe mixte hybrid

Pa še zanimivost: prvo hibridno vozilo je razvil Ferdinand Porsche že leta 1898! Löhner-Porsche mixte hybrid, kot se je vozilo imenovalo, je imelo bencinski motor na notranje zgorevanje, ki je poganjal električni generator, ta pa je zagotavljal električno energijo dvema elekričnima motorjema, nameščenima v prednjih kolesih. Vozilo je bilo senzacija na svetovni razstavi v Parizu leta 1900. 

Tudi dirkalniki F1 so hibridi

Sodobni dirkalniki formule 1 so hibridni avtomobili; sistem KERS (Kinetic Energy Recovery System), ki v dirkalnikih shranjuje zavorno energijo in na zahtevo z dodatno močjo pomaga bencinskemu motorju, je po načinu delovanja dokaj preprost hibridni pogonski sistem. V osnovi sta moštvom v formuli 1 na voljo dva sistema KERS – akumulatorski in sistem z vztrajnikom, a vsa moštva uporabljajo akumulatorskega. Ta uporablja generator, nameščen ob menjalniku, ki ob zaviranju generira in shranjuje energijo v akumulatorje. Ko voznik rabi dodatno moč, prek stikala zažene električni motor, ki z dodatno močjo pomaga poganjati pogonski kolesi. Pravila določajo, da sistem ne sme preseči dodatne moči 60 kW, omejena je tudi zmogljivost shranjevanja energije. Vse supaj pomeni, da je dodatna moč vozniku na voljo v času do 6,67 sekunde na krog – voznik lahko to moč porabi naenkrat ali pa po delih oziroma na različnih mestih dirkalnega kroga. KERS sistem prinese od 0,1 do 0,4 sekunde prednosti v enem dirkaškem krogu.

Blaž Poženel







Značke

hibrid, Toyota, Honda

Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj

Ostale novice

Novice
27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
09.12.2015 (Ne)pravičnost?
09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
04.11.2015 Kdo koga ščiti?
04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
02.10.2015 Epilog
02.10.2015 Do zadnje kapljice?
02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
26.08.2015 (Pre)obrat
26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
09.07.2015 Izzivi in zaveza
09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
06.05.2015 Strategija
06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
01.04.2015 Izmenjava
01.04.2015 Umirjanje prometa
01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
04.03.2015 (Ne)požrešnost
04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
28.01.2015 Zasuk
28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
10.12.2014 Slepa ulica
10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
01.10.2014 Ironija usode
01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
28.08.2014 Janez Remše
09.07.2014 Vrednote
09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
04.06.2014 Obveza in zaveza
04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
04.06.2014 25 let katalizatorja
04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
02.04.2014 Elektrošok
02.04.2014 Divjad na cesti
02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
05.03.2014 Prestavitev
03.02.2014 Davki za varnost?
03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
07.11.2013 Komu sveti?
07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
03.10.2013 Svetovni prvak!
03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
02.10.2013 Avtogol
30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
29.08.2013 (Iz)govori
29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
29.08.2013 Električni avtomobili
06.07.2013 Nevaren dotik
06.07.2013 Pomemben mejnik
06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
05.07.2013 Pomoč iz zraka
30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
29.05.2013 Pešci so najšibkejši
29.05.2013 Žagar med najboljšimi
29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
25.04.2013 Kratkovidnost
28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
28.03.2013 Od voznika do komentatorja
28.03.2013 Nevarna jeza
28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
12.12.2012 Uvodnik, december 2012
12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
07.11.2012 Uvodnik, november 2012
07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
29.08.2012 Milejše kazni!
06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
04.04.2012 VW lego avto

Pomoč na cesti

1987 ali ++386 1 5305 353
24 ur na dan, vse dni v letu
Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
Za več informacij kliknite tu.

Informacijski center

brezplačna št.: 080 28 20
stac. tel.: +386 1 5305 300