AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Zakaj oči lezejo skupaj?

Zakaj oči lezejo skupaj?

Utrujenost (zaspanost) voznikov za volanom

Zaspanost je pogost, a zaradi slabo opredeljenih meril, redko prepoznan vzrok prometnih nezgod. Kljub temu so številne retrospektivne raziskave pokazale trdno povezavo med prekomerno zaspanostjo in povečanim številom prometnih nezgod, še posebej med mladimi vozniki.

Zaspanost je v veliki meri odvisna od cirkadianega gibanja zaspanosti in budnosti – tako je zaspanost največja med 2. in 3. uro ponoči, 6. in 7. uro zjutraj ter 16. in 17. uro popoldne. K zaspanosti med vožnjo so bolj nagnjeni vozniki s poklici povezanimi z zmanjšano količino spanja in izmenskim delom, ljudje z motnjami spanja ali boleznimi, ki vodijo v prekomerno zaspanost, ter ljudje, ki jemljejo določena zdravila ali zlorabljajo droge. Vozniki se premalo zavedajo nevarnosti, kot je hipnoza avtoceste, vožnja brez pozornosti in upiranje prenehanju vožnje kljub utrujenosti in zaspanosti. Največ žrtev je med mladimi moškimi na širokih in ravnih cestah, kjer je vožnja najbolj monotona.

Utrujenost in hipersomnija

Treba je ločiti med utrujenostjo, ki je fiziološko stanje, in hipersomnijo kot patološkim stanjem. Hipersomnija je pretirana zaspanost preko dneva, ki se kaže kot težnja, da človek zaspi na neprimernih mestih in v neprimernih situacijah (npr. med vožnjo avtomobila, pilotiranjem).

Poznamo več vzrokov, ki privedejo do prekomerne zaspanosti:
  • pomanjkanje spanja: o pomanjkanju spanca govorimo, kadar človek spi 5 ur ali manj v 24 urah; 
  • daljša vožnja: vozniška sposobnost je dokazano precej slabša pri voznikih po daljši vožnji kot pri voznikih, ki pred tem niso vozili;
  • sindrom obstruktivne apneje med spanjem (SOAP): epizode rednega glasnega smrčanja, prekinitev dihanja in dušenje med spanjem. Zgornje dihalne poti se zožijo ali celo zaprejo in povzročijo obstrukcijo dihalnih poti ter blago do srednje hudo hipoksijo (nezadostno preskrbo tkiv s kisikom). Vsaki epizodi nočne apneje sledi lovljenje sape ali smrčanje, ki vodi v krajšo prekinitev spanca. Posledica nočne apneje je tudi prekomerna dnevna zaspanost. Med drugim sindrom obstruktivne apneje med spanjem povezujejo z zmanjšano kvaliteto življenja, inzulinsko rezistenco, prometnimi nezgodami, žilno obolevnostjo in umrljivostjo. Pri bolnikih s sindromom obstruktivne apneje so prometne nezgode pogostejše kot pri splošni populaciji, tveganje pa narašča z indeksom respiratorne motnje. Natančen vzrok večjega števila nezgod ni znan;
  • narkolepsija: prepoznamo jo po prekomerni zaspanosti čez dan z epizodami dnevnega spanja (katerega se bolnik ne more vzdržati), nenormalnem REM spanju, paralizi med spanjem, katapleksiji (nenadna epizoda mišične šibkosti, ki jo sprožijo čustva) in hipnagognih halucinacijah (slišne ali vidne halucinacije med prebujanjem ali poskusi spanja);
  • zdravljenje z opioidi: centralni stranski učinki opioidnega zdravljenja (sedacija, vrtoglavost, zaspanost) minejo po nekaj tednih. Dolgotrajno zdravljenje z opioidi ne vpliva na kompleksne spretnosti, vendar je treba dovoljenje za vožnjo z avtomobilom odobriti pri vsakem bolniku individualno. Na začetku zdravljenja mora biti bolnik opozorjen na možne nevarnosti zdravljenja. Vožnjo z avtomobilom mu je treba prepovedati vse dokler ne doseže stalnega odmerka opioidov. Prav tako ne sme voziti tisti bolnik, ki spremeni dozo opioidov, zamenja zdravilo ali je v slabem splošnem stanju;
  • bolniki z malignimi obolenji: utrujenost in zaspanost je pri bolnikih z malignimi obolenji posledica tumorja in/ali zdravljenja in je povezana s pomanjkanjem energije, depresivnim razpoloženjem in izgubo vitalnosti. Neodzivna je na počitek in spanje;
  • bolniki s Parkinsonovo boleznijo na dopaminergičnem zdravljenju;
  • jemanje hipnotikov – zdravil za spanje: nega-tivnih učinkov zdravil na zaspanost pri bolnikih ni bilo mogoče ugotoviti, vendar možna večja dovzetnost na učinek zdravila, kar zagovarja tezo, da je treba odsvetovati pozno nočno uživanje hipnotikov, če nameravajo bolniki voziti avtomobil zgodaj naslednje jutro;
  • sedirajoči antihistaminiki – zdravila pri alergijah (feksofenadin, difenhidramin): predvsem difenhidramin zmanjšuje zmožnosti varne vožnje;
  • alkohol: omejitev spanja in alkohol vsak zase povzročata zmanjšanje sposobnosti za vožnjo, subjektivno zaspanost in spremembe značilne za zaspanost oz. zmanjšano stopnjo budnosti na EEG. V kombinaciji pa alkohol in omejitev spanja še dodatno in pomembno poslabšata sposobnost za vožnjo (dolg spanca še poveča sedacijski učinek alkohola). Zaspani vozniki se v raziskavah ne zavedajo, da alkohol še poslabša njihovo zaspanost. 

Prometne nezgode zaradi zaspanosti

Zaspanost je vzrok od enega do 20 odstotkov prometnih nezgod. Obstajajo velike razlike v deležu prometnih nezgod povezanih s prekomerno zaspanostjo glede na skupno število prometnih nezgod med podatki iz različnih držav. Glavni vzrok za to so slabo postavljena merila za opredelitev zaspanosti kot vzroka za prometno nezgodo, premalo dokaznega materiala na prizoriščih nezgod ter različno dobro vzpostavljen sistem obveščanja o vzrokih prometnih nezgod. 

Opravljene so bile številne raziskave, v katerih so skušali dokazati povezavo med zaspanostjo in povečano pojavnostjo prometnih nezgod. V študiji narejeni na kitajskih voznikih so ugotovili močno povezavo med kronično zaspanostjo in tveganjem za prometno nezgodo. Pomembno povečano tveganje je bilo prisotno pri voznikih, ki so se sami opredelili za zaspane. Zaspanost kot pomemben vzrok prometnih nezgod so dokazali tudi v številnih drugih državah.

Angleška študija ocenjuje zaspanost kot vzrok prometnih nezgod na glavnih cestah jugozahodne Anglije v 16 odstotkih, na avtocestah pa kar v 20 odstotkih. Druga angleška raziskava ocenjuje, da je bila zaspanost vzrok od 9 do 10 odstotkov prometnih nezgod. Poleg dolžine prevožene poti obe študiji poudarjata pomemben vpliv cirkadianega ritma na zaspanost, saj je znano, da je ta v določenih obdobjih v štiriindvajsetih urah večja kot v drugih.

Pri bolnikih s hipersomnijo je udeležba v prometu še nevarnejša. Možnost prometnih nezgod, ocenjena na podlagi lestvice zaspanosti, je med bolniki s hipersomniijo dva do petkrat višja kot med normalno populacijo. Ta gre predvsem na račun kratkih trenutkov zmanjšane pozornosti in »mikro-spanja«.

Med 60 in 80 odstotkov narkoleptikov zaspi med vožnjo z avtomobilom, na delovnem mestu ali v obeh primerih. Bolniki so sicer »dobrega« zdravja. Njihov internistični, praviloma pa tudi nevrološki status, sta v mejah normale. Pogosto pa imajo občutek zaspanosti, ki v monotonih situacijah preide v kratkotrajno spanje. Sočasno ob razburjenju lahko pride tudi do katapleksije, ko zaradi izgube mišičnega tonusa ob popolni zavesti niso sposobni ustrezno motorično reagirati.

Bolniki s sindromom obstruktivne apneje vedno navajajo čezmerno dnevno zaspanost, marsikdo od njih je že povzročil prometno nezgodo. Raziskava čezmerne zaspanosti v populaciji zdravih ter bolnikov s SOAP kaže, da je število prometnih nezgod dvanajstkrat višje v skupini bolnikov s SOAP.

Med udeleženimi vozili v teh nezgodah je bilo po raziskavah 81 odstotkov osebnih avtomobilov, 9 odstotkov lahkih gospodarskih vozil, 7 odstotkov težkih tovornjakov in 2 odstotka motociklov – deleži odražajo običajno sestavo prometa. Največ se jih pripeti v zgodnjih jutranjih urah. Cirkadiano nagnjenje k spanju sredi popoldneva verjetno prispeva k povečanju števila prometnih nezgod v tem času. V času, ko so ljudje glede na cirkadiani ritem najbolj budni, se zgodi najmanj prometnih nezgod. Cirkadiani dejavniki z zaspanostjo najbolj izraženo v nočni izmeni in vožnji domov po njej so enako pomembni kot samo trajanje vožnje.

Značilnosti nezgod, za katere verjamemo, da so posledica utrujenosti ali zaspanosti, so:
  • zdrs vozila s ceste ali trk v vozilo spredaj (največkrat je udeleženo le eno vozilo);
  • odsotnost znakov zaviranja; 
  • zagotovo lahko izključimo druge vzroke za nezgodo (npr. okvaro vozila, preveliko hitrost vožnje, vožnjo pod vplivom alkohola, slabe vremenske razmere …)
  • priče nezgode lahko potrdijo zdrsavanje vozila na sosednji vozni pas pred dogodkom; 
  • voznik je največkrat sam v vozilu. 
Najbolj podvrženi tem nezgodam, še posebej zgodaj zjutraj, so mladi odrasli, medtem ko je za starejše odrasle bolj tvegano zgodnje popoldne. Zaskrbljujoči so podatki, da je že kar 47,1 odstotka preiskovanih voznikov tovornjakov kdaj zaspalo za volanom tovornjaka in kar 25,4 odstotka v zadnjem letu.

Pri bolnikih s hipersomnijo znaša incidenca s spanjem povezanih prometnih nezgod od 3 do 7 odstotkov na leto. Najpogosteje se z zaspanostjo povezane nezgode pripetijo pri narkoleptikih; narkoleptiki in apneiki prispevajo 71 odstotkov vseh s spanjem povezanih prometnih nezgod.

V Sloveniji ugotavljamo izrazito visoko število prometnih nezgod mladih voznikov (predvsem moškega spola – kar 86 odstotkov vseh nezgod v tem obdobju) v nočnih urah (med polnočjo in četrto uro), ob koncu tedna (v noči iz sobote na nedeljo in še nekaj več v noči na ponedeljek, ko je delež mlajših od 24 let 32 odstotkov, od 25 do 34 pa celo 59 odstotkov) in na cestah z visoko omejeno hitrostjo ter z le enim udeleženim vozilom, kar nakazuje možnost zaspanosti kot enega pomembnejših sekundarnih vzrokov prometnih nesreč. Nezgod z enim samim udeleženim vozilom je bilo največ v obdobju dneva med polnočjo in četrto uro (62,77 odstotkov), sledi pa obdobje dneva med 20. uro in polnočjo (41,95 odstotka). Zahteve povezane s šolo ali službo, zunajšolske dejavnosti, nočna socializacija ter slabe spalne navade lahko onemogočajo mladim voznikom zadosten spanec.


Preventivni ukrepi

Zdravljenje hipersomnij je sicer do neke mere uspešno, vendar jo le zelo redko popolnoma odpravimo. Zato je treba bolnike vedno opozoriti, da ne smejo voziti avtomobila. V izjemnih primerih, ko je zdravljenje zelo uspešno, lahko osebno vozilo uporabljajo, vendar le na kratke razdalje. Izkušnje kažejo, da je zaspanost zmanjšana po predhodnem spanju. Zato je treba bolnikom svetovati, da pred vožnjo osebnega vozila krajši čas spijo.

Pravila za prepoved vožnje motornih vozil bolnikom z narkolepsijo imajo nekatere ameriške države (Maryland, Severna Karolina, Oregon, Utah…), z narkolepsijo in SOAP pa dve (Kalifornija, Teksas). V Kanadi in Angliji obstajajo natančna navodila za prepoved vožnje bolnikov tako s SOAP kot z narkolepsijo, medtem ko v evropskih državah zaenkrat natančno urejenih pravil ni. Na Nizozemskem bolniki z narkolepsijo, pri katerih bolezen uspešno nadzorujejo z zdravili, lahko vozijo osebne avtomobile na kratke razdalje, vendar jim svetujejo, da eno do tri ure pred vožnjo spijo od petnajst do trideset minut. O sposobnosti bolnika za vožnjo odloča lečeči nevrolog. Bolniki z narkolepsijo ne smejo voziti drugih prevoznih sredstev v javnem prometu. V izjemnih primerih, pri klinično dobro spremljanih bolnikih, o tem odloča komisija, sestavljena iz različnih strokovnjakov.

Kako so se vozniki borili proti spancu: poslušanje radia (86,1 odstotka), vožnja ob odprtem oknu (65,2 odstotka) in vključitev klimatske naprave v vozilu (57,4 odstotka). Žal so vsi ti ukrepi le kratkotrajno učinkoviti. Najbolj varen ukrep je počitek na obcestnem počivališču (dremanje do 15 minut). Telovadba pomaga bolj malo. Tako sta uporaba radia in prezračevalnega sistema v najboljšem primeru le prehodni pomagali za zmanjšanje voznikove zaspanosti, dokler ne najde primernega prostora, da se ustavi, popije kavo in drema krajši čas.

Preiskovanci, ki so zaužili visokoenergijski napitek, so imeli veliko manj z zaspanostjo povezanih dogodkov in manjšo subjektivno ocenjeno zaspanost. Prav tako je EEG pokazal vzorec manjše zaspanosti. Do podobnih rezultatov so prišli v raziskavi, v kateri so voznikom dajali le kofein (2–3 skodelice kave). Kofein je pomembno zmanjšal število incidentov v prvih 30 minutah vožnje in subjektivno zaspanost v prvi uri po neprespani noči in za dve uri po prespanih petih urah.

Kar nekaj skupin raziskovalcev se ukvarja s projekti, kako predvsem z opazovanjem voznikovih oči pravočasno ugotoviti voznikovo prekomerno utrujenost in ga na to tudi ustrezno opozoriti.

Uporaba opozorilnih stranskih črt, ki ob prekoračitvi z vozilom hrumijo, zmanjša število nezgod zaradi zaspanosti, vendar le začasno zdramijo voznika in ne preprečujejo njegove ponovne zaspanosti. Večje število počivališč bolj spodbuja zaspane voznike, da se odpočijejo.

Toda zaupanje zgolj enemu parametru pri ugotavljanju utrujenosti voznika je – če se želimo izogniti napačnim alarmom – praviloma premalo. Če pa k osrednjemu podatku o stanju oči dodamo še podatke o položaju volana, položaju na voznem pasu (ki ga zagotavlja že omenjena naprava) in položaju pedala za plin, lahko sistem z večjo verjetnostjo ugotovi, ali za volanom sedi (pre)utrujeni voznik.

V Sloveniji je v Pravilniku o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil zahtevano, da vozniki prve (vozniki A, B in F skupine) in druge skupine (vozniki C, D in E skupine), ki imajo objektivno dokazano specifično motnje spanja, na podlagi usmerjenega izvida specialista nevrologa z usmeritvijo v motnje spanja (somnolog) in pri katerem je bila z s specialnimi testi (celonočno polisomnografsko snemanje, testi srednje latence uspavanja podnevi) potrjena patološka prekomerna dnevna zaspanost, ne moremo ugotoviti izpolnjevanja pogojev za neomejeno vozniško dovoljenje. Voznikom obeh skupin se lahko izda ali podaljša zdravniško spričevalo, če je po preteku obdobja prepovedi vožnje in nadaljnih ukrepih, ki jih določi somnolog, zmožnost za vožnjo ugotovil specialist medicine dela, prometa in športa na podlagi usmerjenega izvida somnologa.

Bolniki s hipersomnijami se najverjetneje zatečejo k različnim zdravnikom. Največ je obravnavanih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljani. Tu jim hipersomnijo največkrat tudi polisomnografsko potrdijo (nočno in dnevno snemanje spanja) in dajo navodila o prepovedi vožnje motornih vozil. V izjemnih primerih zelo uspešno zdravljenih bolnikov dopuščajo uporabo osebnega vozila, vendar le na kratke razdalje ter po predhodnem spanju.

Kam po nasvet?

Veliko ljudi se vsakodnevno ali le občasno srečuje s hipersomnijo. Kot samostojna entiteta ali kot sopojav v okviru drugih bolezni je lahko vzrok težavam in zmanjšani učinkovitosti pri izvajanju vsakodnevnih opravil in aktivnosti. Veliko bolj skrb vzbujajoča in nevarna pa je, kadar nastopi v situacijah, kjer sta prisebnost in koncentracija življenjsko odločujoči. Prav gotovo sodi v sam vrh tveganih situacij aktivno sodelovanje v prometu – tako vožnja osebnega avtomobila ali motocikla kot tudi poklicno upravljanje potniških in tovornih vozil (avtobusi, tovornjaki, vlaki, letala, ladje, čolni). Navsezadnje se lahko motnja v nepravi situaciji izide s poškodbo ali smrtjo tudi pri vožnji s kolesom. Dokazano je, da imajo osebe s hipersomnijo trikrat večjo pojavnost prometnih nezgod ter pet do sedemkrat večjo verjetnost, da se jim nezgoda pripeti, kot tisti, ki jih ta težava ne spremlja. Prav zaradi resnosti težav, ki lahko nasledijo hipersomnijo v tvegani situaciji, je zelo pomembno poznavanje najpogostejših bolezni in stanj, pri katerih se zaspanost pojavlja. Tako bi moral vsak zdravnik, naj bo to specialist družinske medicine ali kake druge specialnosti, vsekakor pa specialist medicine dela, ustrezno podučiti in opozoriti bolnika oz. osebo, ki ima te težave ali pa je verjetnost, da le-ta nastopijo, večja.

Prim. prof. dr. Marjan Bilban





Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj

Ostale novice

Novice
27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
09.12.2015 (Ne)pravičnost?
09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
04.11.2015 Kdo koga ščiti?
04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
02.10.2015 Epilog
02.10.2015 Do zadnje kapljice?
02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
26.08.2015 (Pre)obrat
26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
09.07.2015 Izzivi in zaveza
09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
06.05.2015 Strategija
06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
01.04.2015 Izmenjava
01.04.2015 Umirjanje prometa
01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
04.03.2015 (Ne)požrešnost
04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
28.01.2015 Zasuk
28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
10.12.2014 Slepa ulica
10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
01.10.2014 Ironija usode
01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
28.08.2014 Janez Remše
09.07.2014 Vrednote
09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
04.06.2014 Obveza in zaveza
04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
04.06.2014 25 let katalizatorja
04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
02.04.2014 Elektrošok
02.04.2014 Divjad na cesti
02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
05.03.2014 Prestavitev
03.02.2014 Davki za varnost?
03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
07.11.2013 Komu sveti?
07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
03.10.2013 Svetovni prvak!
03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
02.10.2013 Avtogol
30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
29.08.2013 (Iz)govori
29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
29.08.2013 Električni avtomobili
06.07.2013 Nevaren dotik
06.07.2013 Pomemben mejnik
06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
05.07.2013 Pomoč iz zraka
30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
29.05.2013 Pešci so najšibkejši
29.05.2013 Žagar med najboljšimi
29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
25.04.2013 Kratkovidnost
28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
28.03.2013 Od voznika do komentatorja
28.03.2013 Nevarna jeza
28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
12.12.2012 Uvodnik, december 2012
12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
07.11.2012 Uvodnik, november 2012
07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
29.08.2012 Milejše kazni!
06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
04.04.2012 VW lego avto

Pomoč na cesti

1987 ali ++386 1 5305 353
24 ur na dan, vse dni v letu
Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
Za več informacij kliknite tu.

Informacijski center

brezplačna št.: 080 28 20
stac. tel.: +386 1 5305 300