AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki

Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki

EuroRAP o varnosti slovenskih cest

Kako (ne)varne so slovenske ceste? Odgovor na to vprašanje je lahko večplasten. Najbolj poenostav-ljen odgovor nam daje statistika prometnih nesreč oziroma število žrtev v prometnih nesrečah, na kar pa ne vpliva le kakovost cest, temveč tudi drugi dejavniki – od voznikov in drugih udeležencev v prometu do vozil. Bolj objektivno sliko o varnosti naših cest nam ponuja poročilo EuroRAP (Road Assesment Programme – program za ocenjevanje cest), ki v zadnjih letih po svojih mednarodno uveljavljenih merilih ocenjuje tudi varnost slovenskih cest. Poročilo o delu in ugotovitvah EuroRAP v Sloveniji – nosilec projekta je Avto-moto zveza Slovenije – razkriva kar nekaj zanimivih ugotovitev.

EuroRAP ocenjuje varnost cest na dva zelo različna načina: s prvim ugotovi stopnjo tveganja, da se zgodi prometna nesreča s hudo poškodovanimi ali celo umrlimi na določenem odseku ceste, z drugim pa z neposrednim pregledom cest ugotovi njihovo varnostno zasnovo. Prav ta neposredni pregled cest omogoča, da lahko EuroRAP daje zelo kvalificirano sodbo o (ne)varnosti posameznega cestnega odseka.

Karte tveganja

EuroRAP stopnjo tveganja za prometno nesrečo na določenem odseku ceste ugotavlja ob pomoči poročil o prometnih nesrečah in podatkov o gostoti prometa. Podatki o gostoti prometa temeljijo na podatkih, ki jih ugotovijo števci prometa, ki so postavljeni na slovenskih cestah, izračunavajo pa se v milijardah prevožnih kilometrov. Ti podatki jasno kažejo, da je na slovenskih državnih cestah (teh je približno 6500 km) prišlo do velikega premika prometa, saj se je v letih od 2009 do 2011 močno povečal promet na slovenskih avtocestah in hitrih cestah. Po njih tako poteka skoraj polovica prometa po slovenskih državnih cestah – natančneje 47,5 odstotka vseh na slovenskih državnih cestah prevoženih kilometrov je bilo prevoženih po avtocestah in hitrih cestah. To pomeni povečanje za 8,1 odstotne točke v primerjavi z leti 2006 do 2008, ko je po avtocestah potekalo manj kot dve petini vsega prometa. K takšni preusmeritvi prometa je nedvomno najbolj pripomogel vinjetni sistem cestninjenja, ki s pavšalnim plačilom cestnine spodbuja k uporabi avtocest. Na avtoceste se je preusmeril promet z glavnih cest, saj se je delež prometa na njih zmanjšal za 3,7 odstotne točke na 17,7 odstotka vsega prometa in pa z regionalnih cest, kjer se je delež zmanjšal za 4,4 odstotne točke na 34,8 odstotka vsega prometa. Se pa promet na slovenskih državnih cestah stalno povečuje: tako je bilo leta 2006 po slovenskih državnih cestah prevoženo 11,5 miljarde kilometrov, leta 2009 že 12,7 milijarde in leta 2011 13,3 milijarde kilometrov.

Ob primerjavi podatkov o številu in kraju nesreč ter podatkov o gostoti prometa je EuroRAP ugotovil, da je imelo 22 odstotkov slovenskih državnih cest nizko stopnjo tveganja, da pride do prometne nesreče, 21,3 odstotka cest je imelo nizko srednjo stopnjo tveganja, 29,3 odstoka srednjo stopnjo tveganja, 17,3 odstotka srednje visoko stopnjo tveganja in 10,1 odstotka cest visoko stopnjo tveganja, da pride do promet-nih nesreč.

Najbolj varne so avtoceste

Na temelju teh podatkov je bilo tudi ugotovljeno, da so najboljl varne avtoceste in hitre ceste, saj na njih pride v povprečju do 9,4 nesreče na milijardo prevoženih kilometrov. Bistveno nevarnejše so glavne ceste, kjer pride do 58,1 nesreče na milijardo prevoženih kilometrov, na regionalnih cestah pa pride do 72,1 nesreče na milijardo prevoženih kilometrov. Splošna ugotovitev je, da se je stopnja tveganja za prometne nesreče na slovenskih državnih cestah v letih od 2009 do 2011 zmanjšala v primerjavi z obdobjem od 2006 do 2008 zaradi različnih vzrokov: že omenjene preusmeritve prometa, varnejših vozil, spremenjenega ravnanja udeležencev v prometu, poostrenega nadzora, spremenjenih predpisov – strožjih kazni. Seveda pa je stopnja tveganja na različnih odsekih avtocest, hitrih, glavnih in regionalnih cest različna, podrobnejši podatki o tem pa so objavljeni na www.amzs.si

Neposredno ocenjevanje varnosti slovenskih cest

EuroRAP pa se ne opira zgolj na statistične podatke, temveč varnost cest ocenjuje tudi neposredno s preverjanjem cest. Avto-moto zveza Slovenije ima za preverjanje poseben kombi, ki je opremljen z vsemi napravami (video snemanje, GPS sistem, računalniška oprema, merilni sistemi) v skladu z mednarodno priznanimi standardi EuroRAP. S tem avtomobilom bo AMZS v prvi stopnji preverila več kot polovico slovenskega državnega omrežja in ugotovila resnično stanje na slovenskih cestah. Nekaj meritev na določenih odsekih cest je že opravila in na temelju zbranih podatkov ugotovila stanje teh cest. Tako so bili obdelani cestni odseki Ljubljana Rudnik – Škofljica – Kočevje – Petrina v dolžini 82,8 km, pa odsek Tolmin – Nova Gorica v dolžini 41 km, hitra cesta od Razdrtega do Nove Gorice (v obeh smereh) v dolžini 42,1 km in pa odsek ceste od mejnega prehoda Vič prek Dravograda do Koroškega mosta v Mariboru v dolžini 61,6 km.

Lestvica ocen je razdeljena v pet stopenj: od zelo slabo (ena zvezdica) do zelo dobro (pet zvezdic).

Za odsek od Ljubljane prek Kočevja do Petrine je bilo ugotovljeno, da je kar 63 odstotkov celotne dolžine (50,2 km) ceste zelo slabe, 24 odstotkov (19,1 km) je slabe, oceno srednje si je pridobilo 10 odstotkov ceste (8,3 km), vsega 3 odstotke ceste je dobre (2,2 km), medtem ko si najvišje ocene ni prislužil noben odsek te ceste.

Na cesti Tolmin – Nova Gorica je kar 71 odstotkov ceste (29,3 km) ocenjene z oceno slabo, 17 odstotkov pa z oceno zelo slabo. Le 5 odstotkov te ceste ima oceno srednje, 7 odstotkov pa oceno dobro. Tudi tu ni nobenega odseka z zelo dobrim stanjem.

Zelo podobno je tudi stanje na cesti Vič – Dravograd – Maribor, saj je 69 odstotkov te ceste dobilo oceno slabo, 12 odstotkov pa oceno zelo slabo. 15 odstotkov te ceste je bilo ocenjeno s srednjo oceno, 4 odstotke pa z oceno dobro.

Povsem drugače je s hitro cesto Razdrto – Nova Gorica, saj je kar 91 odstotkov te ceste dobilo oceno dobro, 2 odstotka pa najvišjo oceno zelo dobro. 7 odstotkov te hitre ceste je bilo ocenjeno z oceno srednje. Podobno je stanje v obratni smeri od Nove Gorice do Razdrtega, saj je 93 odstotkov dobilo oceno dobro, 7 odstotkov pa oceno srednje.



Velika uporabna vrednost


Pogovor z Robertom Štabo o tem, Kako EuroRAP (lahko) pripomore k večji varnosti


O tem, kakšna je uporabna vrednost ugotovitev EuroRAP-a, smo se pogovarjali z Robertom Štabom, sekretarjem komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu AMZS, ki je pri Avto-moto zvezi Slovenije odgovoren za izvedbo tega projekta.
 

Kaj lahko sklepamo na temelju zmanjšane stopnje tveganja za prometne nesreče na slovenskih cestah – morda to, da so slovenske ceste postale bolj varne?

Pri pravilni interpretaciji vsebin poročila EuroRAP moramo ločiti dva osnovna pojma oziroma analizi. Prva je izdelana izključno na osnovi uradnih statističnih podatkov o gostoti prometa ter o umrlih in hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah v 3-letnem časovnem obdobju, ki jih geo-lociramo na državno cestno omrežje. Z oceno tveganja izrazimo rezultate v petih stopnjah: od nizke, nizke-srednje, srednje, srednje-visoke do visoke stopnje tveganja, da pride do prometne nesreče. Drug način analize varnosti cest pa temelji na video zajemu in obdelavi podatkov o cestah in obcestju s specialnim vozilom AMZS z ustrezno programsko opremo. EuroRAP posname cesto in z laboratorijsko obdelavo podatkov izdela analizo posameznega cestnega odseka na podlagi 37 atributov in 187 parametrov cestnega sveta. Rezultat analize je poročilo o posameznem odseku izraženo z razponom od ene do petih zvezdic varnosti: ena zvezdica pomeni zelo slabo stanje, dve zvezdici slabo, tri zvezdice sprejemljivo, štiri zvezdice pomenijo dobro in pet zvezdic zelo dobro stanje.

Na osnovi rezultata rangiranja cestnega odseka z zvezdicami se lahko za posamezni odsek ali cesto izdela investicijski načrt za varnejši odsek, kjer na podlagi pridobljenih podatkov, dodatne analize o stroških in učinkih ponudimo 69 različnih ukrepov za izboljšanje varnosti določene ceste ali odseka ceste. Ta analiza nam tudi pokaže ali je bila naložba v določen odsek ali cesto smiselna in upravičena z vidika varnosti ceste. Šele na podlagi vseh teh ugotovitev lahko na dovolj profesionalni in strokovno utemeljeni ravni podamo celotno oceno o varnosti ceste ali odseka.

Iz primerjalne analize o tveganju na slovenskih državnih cestah med obdobjema 2006–2008 in 2009–2011 lahko ugotovimo, da je zmanjšanje števila prometnih nesreč z najhujšimi posledicami v zadnjem primerjalnem obdobju (nesreče z umrlimi so se zmanjšale za 42,4 odstotka, nesreče s hudo telesno poškodbo pa za 23,2 odstotka) podalo nekoliko bolj prijazno oceno tveganja za obdobje 2009–2011 za regionalne ceste (izboljšanje za 31,3 odstotka) in glavne ceste (izboljšanje za 22,9 odstotka), ki so bile pred tem ocenjene najslabše. Število prometnih nesreč se je zaradi številnih vzrokov zmanjšalo, žal pa to ne pomeni, da imamo boljše in bolj varne ceste, saj smo v njihovo obnovo in posodobitev zelo malo – vsekakor premalo – vlagali.


Kakšna je varnost slovenskih cest v primerjavi z drugimi državami?

Avtoceste, pa tudi hitre ceste, predstavljajo najvišji standard varnosti cest. To velja tudi za Slovenijo. Problem pri nas je nesorazmerno velik prepad med varnostjo avtocest in ostalega državnega cestnega omrežja (regionalne in glavne ceste). Takega razmerja v zahodnoevropskih oziroma bolj varnih državah nimajo. Primerjave z državami jugovzhod-ne Evrope, kjer avtoceste šele gradijo, še ne moremo narediti.

Kako pomembno je omrežje glavnih in državnih cest za prometno varnost, so že pred leti pokazali na Nizozemskem, kjer je parlament potrdil nacionalni program varnosti s ciljem, da do leta 2020 v tej državi ne bo državne ceste, ki bi bila ocenjena z manj kot tremi zvezdicami. Še ena potrditev, kako je treba sistemsko in dolgoročno načrtovati razvoj, vzdrževanje in nadgradnjo cestne infrastrukture.


Ugotovitve meritev EuroRAP-a na izbranih odsekih slovenskih cest so pokazale zelo slabo stanje. Ali lahko potegnemo vzporednico med ugotovljeno stopnjo tveganja za prometne nesreče in dejansko ugotovljenim stanjem določenega odseka ceste?

Da, to se je potrdilo. Na glavni cesti Škofljica – Kočevje smo za odsek Rašica – Žlebič izdelali korelacijo med oceno tveganja in podatki, ki smo jih pridobili z video analizo odseka. Pokazala je, da je visoka stopnja tveganja, ki je nastala zaradi statistične podlage najhujših prometnih nesreč utemeljena s slabim stanjem ceste na tem odseku.

Čemu je namenjeno dejansko ugotavljanje stanja (ne)varnosti slovenskih cest: zgolj za ugotovitev stanja ali so ti podatki še kako drugače uporabni?

Podatki EuroRAP so namenjeni javnosti in udeležencem v cestnem prometu, upravljalcem in vzdrževalcem cest ter ostali strokovni javnosti. Skrbi in žalosti me, da nekateri ne razumejo najbolje, da je to eno najboljših orodij za odločanje najodgovornejših nosilcev prometne politike v državi. Sem sodi ves management, ki kakorkoli kroji odločitve o tem, po kakšnih cestah se bomo vozili v Sloveniji. Po domače povedano lahko na podlagi takšnega poročila odgovorni v državi – tu sta nedvomno prva predsednik države in predsednik vlade – zahtevajo od pristojnega ministra pripravo dolgoročne strategije, ki lahko naše ceste spreminja v bolj varne in prijazne ceste. Na temelju transparentne strategije se potem izdelajo potrebni ukrepi v določenem krajšem ali daljšem časovnem obdobju. Zaradi kontinuiranega analiziranja stanja v triletnih obdobjih lahko spremljamo, ali so bili določeni ukrepi učinkoviti in s tem tudi finančna sredstva upravičeno porabljena.

Seveda je za tak sistem potrebna transparentnost, politična volja in zaupanje v stroko. Prednosti in napake, ki jih delamo na tem področju, so danes vidne in dosegljive v veliki mednarodni bazi podatkov, kjer primerljivo po enaki metodologiji lahko spremljamo rezultate za približno 100 držav.


Kako bo potekalo delo EuroRAP-a v Sloveniji v prihodnje? Katere odseke boste pregledali? Kdaj bodo na voljo rezultati?

Slovenija je poleg Nizozemske prva država, ki je v konzorcij sodelujočih v projektu povabila takratno ministrstvo za promet, Direkcijo RS za ceste, DARS, Policijo in Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo – PTI v Ljubljani. Temu primeru dobre prakse so sledile številne druge države kot tudi EU, ki spodbuja tovrstno skupno sodelovanje v dobro vseh udeležencev cestnega prometa. EU je lani razpisala tudi največje transnacionalno sodelovanje te vrste v Evropi z oznako SENSOR. AMZS je lani uspešno, ob podpori Direkcije RS za ceste, kandidirala na tem razpisu. Skupaj s Prometno tehniškim inštitutom gradbene fakultete v Ljubljani ji je bilo zaupano vodenje najzahtevnejšega dela projekta, v katerega je vključeno 15 držav jugovzhodne Evrope. Tako bomo do leta 2015 lahko po metodologiji EuroRAP z zvezdicami ocenili 3150 km slovenskih državnih cest.


France Kmetič





Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj

Ostale novice

Novice
27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
09.12.2015 (Ne)pravičnost?
09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
04.11.2015 Kdo koga ščiti?
04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
02.10.2015 Epilog
02.10.2015 Do zadnje kapljice?
02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
26.08.2015 (Pre)obrat
26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
09.07.2015 Izzivi in zaveza
09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
06.05.2015 Strategija
06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
01.04.2015 Izmenjava
01.04.2015 Umirjanje prometa
01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
04.03.2015 (Ne)požrešnost
04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
28.01.2015 Zasuk
28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
10.12.2014 Slepa ulica
10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
01.10.2014 Ironija usode
01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
28.08.2014 Janez Remše
09.07.2014 Vrednote
09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
04.06.2014 Obveza in zaveza
04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
04.06.2014 25 let katalizatorja
04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
02.04.2014 Elektrošok
02.04.2014 Divjad na cesti
02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
05.03.2014 Prestavitev
03.02.2014 Davki za varnost?
03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
07.11.2013 Komu sveti?
07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
03.10.2013 Svetovni prvak!
03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
02.10.2013 Avtogol
30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
29.08.2013 (Iz)govori
29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
29.08.2013 Električni avtomobili
06.07.2013 Nevaren dotik
06.07.2013 Pomemben mejnik
06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
05.07.2013 Pomoč iz zraka
30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
29.05.2013 Pešci so najšibkejši
29.05.2013 Žagar med najboljšimi
29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
25.04.2013 Kratkovidnost
28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
28.03.2013 Od voznika do komentatorja
28.03.2013 Nevarna jeza
28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
12.12.2012 Uvodnik, december 2012
12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
07.11.2012 Uvodnik, november 2012
07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
29.08.2012 Milejše kazni!
06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
04.04.2012 VW lego avto

Pomoč na cesti

1987 ali ++386 1 5305 353
24 ur na dan, vse dni v letu
Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
Za več informacij kliknite tu.

Informacijski center

brezplačna št.: 080 28 20
stac. tel.: +386 1 5305 300