AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Turški del otoka Ciper

Turški del otoka Ciper

Dežela izgubljenih priložnosti


Ciper je že nekaj časa v središču pozornosti – pa ne zaradi svojih turističnih zanimivosti, temveč zaradi svojih finančnih težav. A te težave ima samo Ciper kot samostojna država, članica Evropske unije. To pa ni edini del Cipra, kajti severni del Cipra je po zasedbi turške vojske pred skoraj 40 leti pod turško oblastjo in tam seveda nimajo težav z evrom in bankrotiranimi bankami. Tam velja turška lira – povsod pa sprejmejo tudi evre – in življenje poteka po običajnih tirnicah. A preden človek pride do turškega dela Cipra, ga čaka kar nekaj presenečenj.

Z ženo sva se dokaj na hitro odločila za dopust v zalivu Salamis, ki je nedaleč stran od mesta Famaguste oziroma Gazimağuse, kot ga imenujejo Turki – ne da bi prav veliko razmišljala o tem, kako bova prišla do tja. Po kratkotrajnih pripravah sva pograbila kovčke in z brniškega letališča z letalom ene od turških zasebnih letalskih družb poletela proti Levantu. Toda glej ga zlomka! Po slabih dveh urah poleta smo pristali v Antaliji v Turčiji. Kapitan letala se nam je v imenu kabinskega osebja zahvalil za polet z njimi in nas prosil, naj ostanemo na svojih sedežih, saj bomo nadaljevali polet proti letališču Ercan na severnem Cipru. Po dobri uri čakanja smo res odleteli naprej. Pozneje sva izvedela, da gre pri teh poletih za igrice, s katerimi izigravajo mednarodne predpise o letenju. Gre namreč za to, da je bil naš polet z Brnika do Antalije opredeljen kot mednarodni polet. V Antaliji so zamenjali celotno posadko letala in polet iz tega turškega letališča na obali Sredozemskega morja na letališče Ercan na severnem Cipru je bil opredeljen kot notranji let. Cena pač za to, da severni del Cipra ni mednarodno priznana država. So pa bili člani letalske posadke izjemno prijazni, letalo skrbno vzdrževano in čisto, skratka, če bi ocenjeval kakovost poleta, bi mu prisodil čisto petico.

Ko smo po petinštiridesetih minutah poleta pristali na letališču Ercan, je bilo obmejnih formalnosti malo, hitro smo jih opravili, vsi ljudje: od obmejnih uslužbencev do nosačev kovčkov, pa so bili izjemno prijazni in nasmejani. Ko smo po dobri uri prišli v hotel, je bila ura že več kot ena ponoči. Toda v recepciji nas je čakalo veliko presenečenje. Hotelski delavci so nam v nekaj minutah razdelili kuverte s karticami za odklepanje sob in karticami za izposojo brisač na plaži ter nekaj osnovnimi navodili za bivanje v hotelu, nato pa so nas vljudno povabili v jedilnico, kjer nas je čakala samopostrežna večerja. Kljub pozni uri je lahko vsakdo našel jedačo, ki mu je prijala. Vsekakor prijetno presenečenje. Že v temi se je tudi videlo, da gre za relativno nov hotel, zato tudi sobe niso bile nič drugačne. Vse so bile klimatizirane, izjemno čiste, posteljnino in brisače so menjali vsak dan, le na televizorju so bili le turški in ruski programi.

Drugačna zgodba je bil hladilnik, saj je bil poln brezalkoholnih pijač od različnih sadnih sokov, gaziranih pijač, vode do piva in vina, uporaba pa brezplačna. A ko si zaloge spraznil, je bilo za novo pač treba seči v žep, le plastenke vode so bile zastonj, ker pač voda iz pipe ni bila pitna, saj je bila razsoljena morska voda in je imela še nekaj okusa po morju.

Ko sem zjutraj pogledal skozi okno, v daljavi nisem videl drugega kot morje in nekaj ladij, ki so plule ob otoku. Pod menoj je bila hotelska plaža iz mivke, na kateri so hotelski delavci pod slamnate in platnene senčnike že nameščali ležalnike. Nato pa pogled na levo ter desno od našega hotela in prevzeli so me mešani občutki. Vse naokrog je bilo veliko zgradb, ki včasih niso mogle biti nič drugega kot hoteli in drugi gostinski lokali. Bile so popolnoma prazne, brez oken in vrat.

Pozneje so mi domačini povedali, da je začel turizem na severnem delu Cipra propadati po letu 1974. Po letu 2004, ko so imeli na otoku referendum za ponovno združitev otoka v eno državo, da bi tako kot celota vstopili v Evropsko unijo, a so ciprski Grki glasovali proti združitvi, je mednarodni kapital znova začel vlagati v turistične zmogljivosti na severnem delu otoka.



A na severnem Cipru ni treba zgolj ležati na plaži, temveč lahko vidiš zanimive stvari. Vsekakor so vredni ogleda ostanki mesta Salamis. V času svojega največjega razcveta v antiki je mesto štelo več kot 80 tisoč prebivalcev. Danes spominjajo na to mesto nekatere zanimive razvaline od ostankov gledališča, bazilik, kopališča, telovadnice, amfiteatra, rimskih vil, Zevsovega templja, ribje tržnice do različnih mozaikov in fresk. Ko so pred leti začeli odkrivati ostanke tega mesta, ki so ga prebivalci zapustili v 13. stoletju, ko ga je prizadela vrsta potresov in različnih vojaških spopadov, so lokalne oblasti območje obdale z ograjo, da bi tako zavarovale več kot 20 tisoč grobov, ki so tam – med njimi so tudi grobnice, v katere so prebivalci Salamisa pokopavali svoje vladarje. Med rimsko vladavino so v Salamisu zgradili drugo največje gledališče v rimskem imperiju, ki je imelo kar 54 polkrožnih vrst sedežev za gledalce. Zdaj so obnovili 21 vrst in že ta višina je veličastna.

Ko so prebivalci Salamisa zapustili svoje mesto, so ruševine služile kot cenen gradbeni material, ki so ga uporabljali za gradnjo v Famagusti in celo Nikoziji.

V bližini ostankov mesta Salamis je tudi samostan, kjer je grobnica s posmrtnimi ostanki svetega Barnabe, kot mu pravijo Grki oziroma Barnabasa kot ga imenujejo Turki. Sveti Barnaba je bil učenec, vendar ne apostol, ki je zaradi svoje vloge pri Kristusovem križanju postal zaščitnik razsodnosti in razumnega ravnanja.

V samostanu je danes poleg grobnice s posmrtnimi ostanki svetega Barnabe tudi arheološki muzej, zbirka ikon in pravoslavna bazilika, ki so jo zgradili Bizantinci.

Brez obiska glavnega mesta turškega dela Cipra Famaguste seveda ne gre.

Več stoletij je Famagusta veljala za biser v tem delu sveta. Po padcu zadnje križarske trdnjave v sveti deželi Acre leta 1291 so križarji prenesli sedež svojega kraljestva v Famagusto, kjer so dolgo časa kronali tudi svoje kralje. Famagusta se je zaradi trgovanja s Perzijo, Indijo in Kitajsko razvila iz skromnega obalnega mesteca v biser vzhodnega Sredozemlja. To je bilo tudi neke vrste prekletstvo, saj je bila tarča različnih napadalcev in vladali so ji različni vladarji: od bizantinskih cesarjev, arabskih kalifov, beneških dožev do turških sultanov ter britanskih monarhov in verjetno še kdo. Včasih so to mesto imenovali tudi mesto s 365 cerkvami. Danes so od večine ostale le ruševine. Famagusta je zapisana tudi v svetovni zakladnici dramskih del, saj je Shakespeare svojo tragedijo Othello prostorsko umestil v to mesto.

Zanimivo se je sprehajati po ulicah tega mesta in si ogledovati zgradbe, ki so nastale pod različnimi vladarji. Seveda je človek najbolj zmeden, ko od daleč gledaš neko cerkev in si trdno prepričan, da gre za tipično gotsko cerkev, pa ti domačini v prah sesujejo tvoje znanje o arhitekturi, ki si ga pridobil pri umetnostni zgodovini v gimnaziji, ko ti povedo, da gre za džamijo. Zakaj? Ko so Ciper zasedli Turki, so bili pragmatiki in so katoliškim gotskim cerkvam preprosto odrezali zvonike in postavili minarete. Spremenili so seveda tudi notranjost, zunanjost pa so pustili takšno, kakršna je bila prej.

Famagusta zelo dobro ponazarja, kako so si nekateri ljudje predstavljali razvoj turizma v takrat še enotnem Cipru. Skupina grških vlagateljev je s turško lokalno skupnostjo sklenila pogodbo o oseminštiridesetletnem najemu ozemlja, ki je veliko 4 km². Pogodba je bila podpisana in začela se je gradnja naselja, ki so ga poimenovali Varosha. Bogataši z vsega sveta so začeli vlagati denar v ta košček otoka. Kot gobe po dežju so rasle razkošne vile, hoteli, igralnice, kabareti in podobno. Med drugim sta si v Varoshi postavila svoji vili tudi filmska igralka Sophia Loren in igralec Richard Burton.

Toda nato je prišlo nesrečno leto 1974. V Grčiji je bila na oblasti vojaška hunta, ki so jo sestavljali sami polkovniki. Ti gospodje so se spomnili, da bi bilo dobro, če bi Ciper postal sestavni del matere Grčije. Dokaj hitro so našli somišljenike med ciprskimi Grki in organizirali so državni udar, s katerim so odstranili takratnega predsednika in voditelja osamosvajanja otoka izpod britanske oblasti nadškofa Makariosa III, sicer dobrega jugoslovanskega prijatelja iz gibanja neuvrščenih.

Vendar tako hunta v Atenah kot pučisti iz vrst ciprskih Grkov niso imeli sreče. V dogajanje se je namreč vmešala Turčija, ki je na otok poslala vojsko in zasedla tretjino otoka, kjer je pozneje razglasila neodvisnost. To novo državo je uradno priznala samo Turčija.

Da bi ohranili krhko premirje med sprtima stranema, so Združeni narodi poslali na Ciper mednarodne mirovne sile, ki so še zdaj tam. V sestavi mirovnih sil OZN na Cipru so bili pred leti tudi vojaki slovenske vojske.

Za Varosho je bila ta razdelitev Cipra usodna in namesto, da bi res postala sredozemski Las Vegas, je postala mesto duhov. Danes je naselje popolnoma prazno in obdano z visoko ograjo. Na njej pa je vsakih nekaj deset metrov opozorilna tabla, da je fotografiranje in video snemanje strogo prepovedano. Dogajanje okoli Varoshe z visokih opazovalnic budno spremljajo turški vojaki in če kdo preveč »opleta« s fotoaparatom ali video kamero, pride patrulja in mu snemalno napravo preprosto vzame.

Morda se Varoshi bližajo boljši časi. Kot nam je omenil eden od domačinov, naj bi pogodba o oseminštiridesetletnem najemu kmalu potekla in temu bodo verjetno sledila dolgotrajna pogajanja, kako naprej. Poudarili smo besedo dolgotrajna. Zakaj? Tudi v preteklih leti je bilo nekaj poskusov, da bi problem Varoshe rešili s pogajanji, vendar je vsaka stran vztrajala pri svojih stališčih.

Seveda bi se dalo o severnem Cipru povedati še marsikaj, Zanimiv je obisk glavnega mesta Nikozije, ki je še edino glavno mesto na svetu, ki je razdeljeno na dva dela. Režim na meji je vse bolj liberalen in turški ali grški Ciprčani prestopajo mejo vsak dan lažje in brez komplikacij. Tudi turisti lahko – le peš – brez težav prečkajo mejo v državo Ciper in se potem – včasih je treba izpolniti poseben formular – vrnejo nazaj na turško stran. Probleme oziroma prepoved vstopa na grški del otoka pa imajo vsi Turki, ki niso rojeni na Cipru. Vse kaže, da je na turškem delu otoka vsak dan več Turkov, ki so rojeni v Turčiji in se naseljujejo na otoku. Po nekaterih podatkih naj bi jih bilo že več kot 200.000 in jih je menda že več kot je Turkov rojenih na Cipru. To zna vplivati na prihodnost, saj bi ti lahko zagovarjali stališča Ankare, ne pa interesov ciprskih Turkov.


Spomladi je toplo in polno zelenja


Ciper pogosto imenujejo tudi Afroditin otok. Priznati je treba, da ne pretiravajo. Narava na otoku je neizmerno lepa, najlepša pa je spomladi, marca in aprila. Takrat je na otoku dovolj vode in ves Ciper je v zelenju in polja bogato rodijo. Nato vode zmanjka in konec avgusta ter v začetku septembra je otok že podoben afriški savani, sonce pa še vedno neusmiljeno pripeka, tako da je turistična sezona dolga in traja tudi še novembra. Zaradi pomanjkanja vode je na otoku možna samo ena poljedelska letina.
Vsekakor je severni Ciper turistična destinacija za tiste, ki si želijo miru, sprehodov po dolgih prekrasnih peščenih plažah in raznovrstne hrane. V vsaki restavraciji je na voljo obilo mesa in še več raznovrstne zelenjave ter raznovrstnih slaščic, turistični in gostinski delavci so izjemno prijazni. Na severnem Cipru imaš res občutek, da si zaželen gost.



Vožnja po levi


Ostanki britanske vladavine so najbolj vidni v cestnem prometu, saj vozijo po levi strani. Policija je neusmiljena do hitrih voznikov in jih vztrajno preganja ter zelo strogo kaznuje – denarno in z odvzemom vozniških dovoljenj. Glavne ceste so dobro vzdrževane, stranske pa so bistveno slabše. 


Bojan Kuntarič




Značke

Ciper, počitnice

Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj

Ostale novice

Novice
27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
09.12.2015 (Ne)pravičnost?
09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
04.11.2015 Kdo koga ščiti?
04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
02.10.2015 Epilog
02.10.2015 Do zadnje kapljice?
02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
26.08.2015 (Pre)obrat
26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
09.07.2015 Izzivi in zaveza
09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
06.05.2015 Strategija
06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
01.04.2015 Izmenjava
01.04.2015 Umirjanje prometa
01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
04.03.2015 (Ne)požrešnost
04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
28.01.2015 Zasuk
28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
10.12.2014 Slepa ulica
10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
01.10.2014 Ironija usode
01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
28.08.2014 Janez Remše
09.07.2014 Vrednote
09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
04.06.2014 Obveza in zaveza
04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
04.06.2014 25 let katalizatorja
04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
02.04.2014 Elektrošok
02.04.2014 Divjad na cesti
02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
05.03.2014 Prestavitev
03.02.2014 Davki za varnost?
03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
07.11.2013 Komu sveti?
07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
03.10.2013 Svetovni prvak!
03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
02.10.2013 Avtogol
30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
29.08.2013 (Iz)govori
29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
29.08.2013 Električni avtomobili
06.07.2013 Nevaren dotik
06.07.2013 Pomemben mejnik
06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
05.07.2013 Pomoč iz zraka
30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
29.05.2013 Pešci so najšibkejši
29.05.2013 Žagar med najboljšimi
29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
25.04.2013 Kratkovidnost
28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
28.03.2013 Od voznika do komentatorja
28.03.2013 Nevarna jeza
28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
12.12.2012 Uvodnik, december 2012
12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
07.11.2012 Uvodnik, november 2012
07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
29.08.2012 Milejše kazni!
06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
04.04.2012 VW lego avto

Pomoč na cesti

1987 ali ++386 1 5305 353
24 ur na dan, vse dni v letu
Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
Za več informacij kliknite tu.

Informacijski center

brezplačna št.: 080 28 20
stac. tel.: +386 1 5305 300