AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva

Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva

Zakonita laž


Lastniki avtomobilov natančno vemo, koliko goriva porabi naš avto – in zato tudi debelo gledamo, ker naša poraba tako odstopa od tiste, ki jo za naš avto obljublja tovarna. O razlogih za takšna odstopanja smo v Motoreviji že večkrat obširneje pisali, a zdaj je postalo jasno, da so poleg nerealno zasnovanega uradnega normnega cikla merjenja porabe za takšna odstopanja krivi tudi izdelovalci avtomobilov, ki izkoriščajo vsako dovoljeno zakonsko luknjo v merilni proceduri – in tako zavestno zavajajo kupce.

Tudi v Motoreviji pogosto opozarjamo, da tovarniških obljub o porabi goriva ne gre jemati za sveto resnico in da naj ti podatki služijo le za primerjavo med različnimi avtomobili. A nenehno oglaševalsko bombardiranje z nizkimi porabami goriva in minimalnimi izpusti CO2 vseeno jezijo – pri tovrstnih oglaševalskih akcijah seveda ne gre za primerjalne podatke, ampak za jasno (in običajno grafično izpostavljeno) vabo za morebitne kupce. Ker so ti podatki povsem nerealni, je to po našem mnenju zavajanje.

Neodvisna evropska organizacija Transport & Environment, ki se ukvarja z raziskavami na področju transporta, okolja in prometa, je v svojem posebnem poročilu izpostavila vse večje razhajanje med realno porabo gorivo in porabo goriva, ki jo za svoje avtomobile navajajo avtomobilski izdelovalci – hkrati pa so predstavili tudi razloge za to razhajanje. V svoji publikaciji “Mind the Gap”, ki je izšla letos marca, so zelo natančno navedli, s kakšnimi prijemi avtomobilski izdelovalci znižujejo uradno porabo goriva svojih avtomobilov.

Zakaj rabimo natančne in realne podatke?


Natančni in zanesljivi podatki o porabi goriva pomagajo kupcem avtomobilov pri odločanju o nakupu pravega avtomobila – za marsikoga so med odločilnimi merili prav podatki o stroških vožnje in lastništva, na katere najbolj vpliva poraba goriva. A natančni podatki o porabi goriva niso pomembni samo za lastnike avtomobilov, ampak tudi za javne finance posameznih držav, okoljske ukrepe in davčne obremenitve – v marsikateri državi je višina obdavčitve avtomobilov odvisna od izpusta CO2 v ozračje, na izpustih CO2 pa temeljijo tudi ekološki ukrepi posameznih držav. Ne smemo spregledati niti krovnih okoljevarstvenih ukrepov – takšni so na primer evropski predpisi, ki avtomobilskim izdelovalcem določajo mejo izpustov CO2 za celotno prodajno paleto. Po najnovejših standardih, ki jih je Evropska skupnost sprejela 2009, mora imeti celotna paleta modelov posameznega avtomobilskega izdelovalca od leta 2015 skupni izpust CO2 v ozračje manjši od 130 g/km na posamezen izdelan avto, leta 2020 pa se ta meja zniža na 95 g/km za posamezen avto. Zakonska regulativa je zasnovana tako, da posamezni avtomobili (večji, močnejši) lahko v ozračje izpustijo več CO2, a morajo zato ostali toliko manj, da se doseže predpisano povprečje. Pomemben člen te zakonodaje so kazni za nedoseganje standardov ki so začele veljati lani: izdelovalec, ki tega standarda ne dosega, mora plačati kazen. Če skupni izpust prodajne palete preseže standard za 1 g/km, mora izdelovalec plačati kazen 5 evrov za vsak registriran avto; če je standard presežen za 2 g/km, je kazen 15 evrov za vsak registriran avto; za presežene 3 g/km je kazen 25 evrov, za vsak nadaljnji presežen gram pa je treba plačati kar 95 evrov za posamezen avto. Interes avtomobilskih izdelovalcev je zato zelo jasen: flotni izpust CO2 mora biti čim manjši, ker pa je izpust CO2 neposredno odvisen od porabe goriva, morajo zato avtomobili porabiti čim manj goriva. Če porabijo preveč, morajo izdelovalci plačati kazni, ki se glede na število izdelanih avtomobilov merijo v milijonih evrov. 

Nerealno merjenje


Da bi razumeli, kako avtomobilski izdelovalci znižujejo porabo svojih avtomobilov, moramo vedeti, kako poteka uradno merjenje porabe goriva. Tudi o tem smo v Motoreviji že obsežneje pisali, a ključne značilnosti velja ponoviti. 

Podatke o normni porabi goriva posameznega avtomobila izdelovalci dobijo tako, da izmerijo izpuste CO2 avtomobila v laboratoriju oziroma na merilnih valjih. Dovoljene so tudi meritve na cesti (brez vetra), a zaradi boljših pogojev te meritve opravljajo v laboratorijih. Preden avto na valjih “odpelje” predpisani normni cikel porabe, za vsak model oziroma konfiguracijo avtomobila (motor, pnevmatike, karoserija ...) uporabijo ustrezne vrednosti “upora” merilnih valjev; te vrednosti se prav tako določijo s posebnim testnim protokolom, pri katerem na pravi cesti izmerijo kotalni in zračni upor avtomobila. Ta test se imenuje test upora in ga v tovarniških podatkih ne vidimo – dobljene vrednosti namreč uporabijo pri laboratorijskem merjenju porabe. Tako dobljene vrednosti so zapisane v posebni tabeli, ki omogoča prilagoditev in nastavitev merilnih valjev na posamezen model in različico avtomobila. To dejstvo je zelo pomembno, saj tudi pri teh vrednostih avtomobilski izdelovalci izkoriščajo vsako nejasnost ali slabo določeno podrobnost sebi v prid.

Normni cikel merjenja porabe goriva po direktivi EU 80/1268/EWG traja 1180 sekund (približno 20 minut) in je dolg natanko 11 kilometrov, ki jih avto prevozi na merilnih valjih. Dve tretjini cikla simulirane vožnje sestavljajo štirje mestni odseki vožnje, ostalo tretjino pa vožnja po odprti cesti zunaj mesta – preskusni avto na normnem ciklu le za nekaj sekund doseže simulirano hitrost 120 km/h, sicer je počasnejši. Voznik (ali bolje: tehnik), ki sedi v avtu, sledi navodilom na računalniškem ekranu; trenutki prestavljanja so vnaprej določeni, voznik dodaja plin in prestavlja po navodilih, avto ima izklopljeno klimatsko napravo, določeni sta temperatura okolice in vlažnost zraka (temperatura v laboratoriju mora biti med 20 in 30 stopinjami Celzija), preskusni avto pa mora imeti najmanj 3000 prevoženih kilometrov. Med testnim ciklom naprava meri izpust CO2, iz dobljenih rezultatov pa se nato izračuna poraba goriva za posamezne normne cikle (vožnja zunaj mesta, vožnja po mestu, skupna poraba).

Povsem jasno je, da tako zasnovan test nima nobene povezave z resničnim življenjem oziroma z vožnjo avtomobila na cesti. Tudi ob izjemnem trudu namreč voznik le težko pospešuje tako nežno in tako kratek čas, ne da bi predstavljal oviro v prometu. Že zasnova testa torej ni realna, avtomobilski izdelovalci pa z nekaj prijemi dosežejo še boljše – in še bolj nerealne rezultate.

Prirejanje rezultatov pri testu upora


Ko so pred 30 leti zasnovali potek tega testa, verjetno nihče od snovalcev tega testa ni vedel, da bodo v prihodnosti avtomobilski izdelovalci prirejali zavorne sisteme avtomobilov (zavorne ploščice odmaknejo od diskov in s tem odpravijo trenje), prek priporočenih vrednosti povečevali tlak v pnevmatikah in pred testom z lepilnim trakom zalepili vse karoserijske reže in špranje. To zdaj namreč počnejo vsi avtomobilski izdelovalci, oziroma plačujejo testnim organizacijam, ki te teste opravljajo, da optimizirajo rezultate. Nobenih dokazov sicer ni, da pri tem kdorkoli krši predpise, a jim tudi ni treba – testna procedura je zapisana tako ohlapno in nedoločno, da zgolj z izkoriščanjem lukenj izdelovalci lahko temeljito izboljšajo rezultate. Ko so z enakim testnim protokolom v neodvisnih organizacijah preskusili avtomobile starejšega letnika, so prišli do pomenljivih razlik: povsem serijski (starejši) avtomobili na serijskih pnevmatikah in s serijsko opremo so imeli v povprečju za 19 odstotkov večji kotalni in zračni upor od tovarniško preskušenih avtomobilov, razlika pri sodobnih oziroma najnovejših avtomobilih pa je bila še večja – do kar 37 odstotkov. Če kotalni in zračni upor preračunamo v porabo goriva, to pomeni približno 12-odstot-ni prihranek pri porabi goriva. 

Prirejanje rezultatov


Pri merjenju porabe v laboratoriju (pri normnem ciklu porabe) avtomobilski izdelovalci rezultate priredijo tako, da na primer pred testom od motorja odklopijo alternator (test brez težav opravijo z enim polnjenjem akumualtorja), zmanjšajo maso avtomobila, uporabljajo posebna olja in maziva (ki zmanjšujejo trenje in ki jih v serijskih avtomobilih ni), test opravljajo pri nerealno visokih temperaturah (pri zgornji dovoljeni meji 30 stopinj Celzija) in pred testom prilagodijo motorno elektroniko. Za še dodatno zmanjšanje dobljenih rezultatov poskrbijo dovoljene tolerance – zaradi teh lahko izdelovalci znižajo na testu dobljene vrednosti za približno 4 odstotke. 

Neodvisni testi po enakem protokolu, a brez teh “prijemov” so pokazali v povprečju za 12 odstotkov višjo porabo goriva. Skupni rezultat neodvisnih testov pod enakimi pogoji, a brez iskanja lukenj v protokolu, je tako pokazal, da so realni rezultati višji od 19 do 28 odstotkov, v povprečju pa za 23 odstotkov od “uradno” izmerjenih. Približno polovico “prihranka” pri-nese prirejen test cestnega upora, polovico pa meritve porabe v laboratoriju.

Podrobnejši prikaz vseh ukrepov je viden iz grafike.



Zakonita prevara


Čeprav je vsem jasno, da tovarniški podatki o porabi goriva niso realni in da je v resnici nemogoče doseči obljubljeno porabo goriva, avtomobilski izdelovalci ne počnejo nič nezakonitega – le tisto, kar jim omogoča ohlapno napisana zakonodaja in luknje v pred-pisih ter zakonih. Drugo vprašanje pa je, če je to tudi etično in moralno: avtomobilski izdelovalci namreč s tem ne zavajajo le posameznih kupcev, ampak tudi javnost in zakonodajalce, saj izdelujejo avtomobile, ki ustrezajo okoljevarstvenim standardom le na uradnih testih, v resničnem življenju pa ne. Če ne bodo zakrpali omenjenih lukenj in zasnovali natančnejšega in realnejšega testa, se bo takšno početje nedvomno nadaljevalo.

Podatki številnih neodvisnih združenj kažejo, da se razlika med tovarniško in realno porabo goriva veča. Že pogled v podatke o porabi goriva, ki jo izmerimo med preskusi avtomobilov pri Motoreviji, to dokazuje. Za objektivno in vse bolj natančno sliko o realni porabi goriva priporočamo obisk nemške spletne strani na naslovu www.spritmonitor.de; gre za spletno stran, ki omogoča uporabnikom, da v bazo podatkov vnesejo svoje podatke o porabi goriva; uporabniki redno vnašajo količino točenega goriva, prevožene kilometre in še nekaj drugih podatkov. V bazi podatkov te nemške spletne strani je že več kot 370.000 avtomobilov, zabeleženo pa je več kot 5,7 milijarde prevoženih kilometrov. Na spletni strani je mogoče najti realne podatke o porabi goriva za veliko večino avtomobilov, ki se danes vozi po cestah. Čeprav podatke vnašajo uporabniki sami in je med njimi zagotovo tudi nekaj neresničnih ali nerealnih, pa tako obsežna baza podatkov predstavlja zanesljiv in točen pregled realne porabe avtomobilov.

Natančnejša primerjava tovarniške porabe goriva oziroma izpusta CO2 in izpusta na omenjeni spletni strani je pokazala, da se v zadnjem desetletju razkorak veča; v začetku zadnjega desetletja, torej kmalu po letu 2003, je ta razkorak le redko presegel 20 odsto-tkov – danes sega do 50 odstotkov. V povprečju se je razkorak med realnimi in uradnimi podatki o izpustu CO2 zvečal s 7 odstotkov v letu 2001 na 23 odstotkov v letu 2011. Zanimiv je tudi pogled z drugega zornega kota: od leta 2001 do 2010 se je povprečen izpust CO2 po podatkih te spletne strani zmanjšal le za 13 g/km, uradne številke pa govorijo o 27 g/km.

Nujni popravki


Avtomobilski izdelovalci si prizadevajo, da bi veljavni test merjenja porabe goriva (NEDC) ostal v veljavi vsaj do leta 2020 – čeprav tudi sami vedo, da je test neustrezen in zavajajoč. Razlog za takšen cinizem je preprost: leta 2020 bodo morali doseči zakonsko predpisan izpust 95 g/km (za avtomobile v svojih prodajnih paletah), ki ga je veliko lažje doseči z v tem članku omenjenim manipuliranjem. Čeprav je nov testni cikel za merjenje porabe v laboratorijih (cikel ima oznako WLPT oziroma Worldwide Harmonized Light Vehicles Test Procedure) že pripravljen in usklajen, se avtomobilski izdelovalci na vse načine borijo proti sprejetju. Na potezi so torej zakonodajalci, ustrezni organi in institucije; le z jasno zapisano zakonodajo in bistveno strožjim nadzorom bodo odpravili sedanja zavajanja in manipulacije. 

Dokler nam avtomobilski izdelovalci ne bodo začeli streči z realnimi in verodostojnimi podatki o porabi goriva, lahko kot vozniki in kupci avtomobilov ob vsakem plakatu ali reklami, kjer je navedena poraba goriva, le zamahnemo z roko, saj so to dokazane laži – čeprav so povsem zakonite.


Izpust CO2 = poraba goriva


Pri uradnih merjenjih porabe goriva v laboratorijih v resnici ne merijo porabe goriva, ampak s posebnimi merilnimi inštrumenti merijo izpust CO2 iz izpušnega sistema. CO2 kot plin nastaja pri izgorevanju goriva, zato ni težko izračunati, koliko CO2 nastane iz določene količine goriva – bencina ali plinskega olja. Potrebujemo podatke o specifični gostoti posameznega goriva, pa o deležu ogljika v enoti teže, kalorično vrednost goriva in še nekaj drugih podatkov, a ker so to bolj ali manj znani ter določeni podatki, za preračun porabe goriva iz izpusta CO2 rabimo samo formulo. Ta je znana: za bencinske motorje velja, da delimo izpust CO2 v gramih na prevožen kilometer s številko 23 in dobimo porabo goriva. Za dizelske motorje oziroma gorivo je številka, s katero delimo izpust CO2, 27. Tako lahko vsak lastnik avtomobila sam natančno izračuna porabo goriva iz izpusta CO2 oziroma izpust CO2 iz porabe goriva. Za primer lahko vzamemo hondo insight in toyoto prius, ki smo ju pri Motoreviji preskusili pred slabima dvema letoma. Po tovarniških podatkih avtomobila porabita (kombinirano) 4,6 (honda) oziroma 4,0 l/100 km (toyota) in v zrak izpustita 105 oziroma 92 gramov CO2 na 100 km, po naših meritvah pa sta bili porabi goriva 6,1 in 5,8 l/100 km, s tem pa sta bila večja tudi izpusta CO2 – 140,3 in 133,3 g/km. To je pa precej drugače od obljub na plakatih, mar ne?

Zavajanje, a zakonito


Konec leta 2011 je ameriški urad za varstvo okolja EPA odkril, da se tovarniški podatki o porabi goriva nekaterih Kiinih modelov razlikujejo od podatkov, ki so jih izmerili sami. Pri Kii so napako priznali – šlo je za prirejene rezultate testa cestnega upora (kotalni in zračni upor) – in se zavezali, da bodo finančno nagradili oziroma kompenzirali približno 900.000 lastnikov njihovih avtomobilov. V pojasnilu, ki so ga javnosti poslali s slovenskega predstavništva Kie, so zapisali, da to velja le za ameriški del Kie, ker imajo tam drugačno zakonodajo s tega področja – poraba goriva se ocenjuje po načelu samoocenjevanja, kar pomeni, da poteka v lastnih laboratorijih proizvajalcev brez prisotnosti vladnih uradnikov, pridobljene podatke pa izdelovalci nato posredujejo tamkajšnjemu vladnemu uradu za varstvo okolja. 

A ker so pri Kii prirejali rezultate na podoben način, kot to – zakonito – počnejo v Evropi, gre pri vsem tem le za drugačne predpise. V ZDA znajo očitno takšno početje kaznovati, v Evropi pa ne – čeprav gre za enaka dejanja.

Kakšne izpuste imajo avtomobili na naših cestah?


Letos marca smo v Motoreviji objavili zanimiv pregled avtomobilov, ki se vozijo po naših cestah. Med podatki, ki smo jih objavili, je tudi podatek o izpustu CO2 vseh avtomobilov, ki se vozijo po naših cestah. Ta podatek je sicer na voljo le za novejše avtomobile oziroma za dobro polovico pri nas registriranih avtomobilov: največ od njih – 34.571 avtomobilov – ima izpust CO2 139 g/km. Sledijo avtomobili z izpustom 159 g/km: 17.543, pa z izpustom 149 g/km: 16.168 avtomobilov. Zanimivo, na prvih treh mestih so razredi, ki imajo zadnjo številko 9. V resnici je seveda nemogoče, da bi imelo v resničnem življenju kar 34.571 avtomobilov povsem enak izpust CO2 (in s tem tudi povsem enako porabo goriva), ki je povrhu še za natanko 1 gram CO2 pod zakonsko dovoljeno mejo, ki je veljala v letu 2008.

Blaž Poženel







Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj

Ostale novice

Novice
27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
09.12.2015 (Ne)pravičnost?
09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
04.11.2015 Kdo koga ščiti?
04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
02.10.2015 Epilog
02.10.2015 Do zadnje kapljice?
02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
26.08.2015 (Pre)obrat
26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
09.07.2015 Izzivi in zaveza
09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
06.05.2015 Strategija
06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
01.04.2015 Izmenjava
01.04.2015 Umirjanje prometa
01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
04.03.2015 (Ne)požrešnost
04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
28.01.2015 Zasuk
28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
10.12.2014 Slepa ulica
10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
01.10.2014 Ironija usode
01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
28.08.2014 Janez Remše
09.07.2014 Vrednote
09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
04.06.2014 Obveza in zaveza
04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
04.06.2014 25 let katalizatorja
04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
02.04.2014 Elektrošok
02.04.2014 Divjad na cesti
02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
05.03.2014 Prestavitev
03.02.2014 Davki za varnost?
03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
07.11.2013 Komu sveti?
07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
03.10.2013 Svetovni prvak!
03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
02.10.2013 Avtogol
30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
29.08.2013 (Iz)govori
29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
29.08.2013 Električni avtomobili
06.07.2013 Nevaren dotik
06.07.2013 Pomemben mejnik
06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
05.07.2013 Pomoč iz zraka
30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
29.05.2013 Pešci so najšibkejši
29.05.2013 Žagar med najboljšimi
29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
25.04.2013 Kratkovidnost
28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
28.03.2013 Od voznika do komentatorja
28.03.2013 Nevarna jeza
28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
12.12.2012 Uvodnik, december 2012
12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
07.11.2012 Uvodnik, november 2012
07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
29.08.2012 Milejše kazni!
06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
04.04.2012 VW lego avto

Pomoč na cesti

1987 ali ++386 1 5305 353
24 ur na dan, vse dni v letu
Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
Za več informacij kliknite tu.

Informacijski center

brezplačna št.: 080 28 20
stac. tel.: +386 1 5305 300