AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Pešci so najšibkejši

Pešci so najšibkejši

Sožitje med udeleženci v prometu


Za večjo varnost na cestah je nujno potrebno sožitje med vsemi udeleženci v prometu. Že v prejšnji Motoreviji smo pisali o sožitju med avtomobilisti in kolesarji – pri tem so bolj ogroženi predvsem slednji, ki se morajo vse prevečkrat za svoj prostor boriti z avtomobilisti. A povsem enako velja za sožitje kolesarjev in pešcev; tudi ti so si marsikdaj in marsikje napoti ...

Če so kolesarji v primerjavi z avtomobilisti bolj ranljivi in ogroženi, pa so v primerjavi s kolesarji bolj ranljivi pešci – ti so namreč povsem na koncu prometne verige. V idealnem svetu takšnih težav ne bi smelo biti; avtomobilisti bi se vozili po cesti, kolesarji po kole-sarskih stezah, pešci bi hodili po pločniku, srečevali pa bi se le na pravilno urejenih kri-žiščih. Realnost je žal drugačna: kolesarskih stez je premalo, kolesarji ne vozijo (vselej) po pravilih, avtomobilisti so premalo pozorni, pešci pa neprevidni.

Ko zmanjka kolesarske steze ...


Pravilno in jasno razločene prometne površine med tiste za pešce in tiste za kolesarje so najboljši porok, da ne more priti do težav, saj se kolesarji in pešci ne morejo srečati. A že sprehod po Ljubljani ali kakšnem drugem slovenskem kraju odkrije, da je le malo tako idealno urejenih prometnih površin; zaradi prostorske stiske ali drugih razlogov kolesarske steze niso vedno pravilno speljane ali zarisane, pač pa predstavljajo kompromisno rešitev. Ena takšnih najpogostejših je kombiniranje pločnika za pešce in kolesarske steze na isti površini; kolesarska steza je običajno zarisana (z rdečo barvo) ob rob pločnika, obe površini pa loči le bela črta. Kolesarji bi se morali voziti po svoji stezi in pešci hoditi po svoji, a marsi-kdaj se te poti prepletejo; kolesar – hote ali nehote – zavije s svoje steze, pešci pa tudi hodijo po kolesarskem delu pločnika. Da bi bila zmeda še večja, so ponekod na tla zarisane dvosmerne kolesarske steze, kar pomeni, da kolesarji vozijo v obe smeri – in neprevidni pešci še težje “uganejo”, s katere smeri prikolesari naslednji kolesar. Več pozornosti in preverjanja, če je pot prosta, seveda ne bi škodilo, a krivda za neprevidnost je običajno kar lepo porazdeljena med pešce in kolesarje.

Še dodatno težavo predstavlja kombinacija pločnika, kolesarske steze in postajališča za avtobuse – kolesarska steza je običajno speljana ob levem robu pločnika in torej poteka med pločnikom in avtobusno postajo. V gneči tako pešci, ki čakajo na avtobus, stojijo na kolesarski stezi, kolesarji jih morajo obvoziti, pri tem pa zavijejo na površino za pešce. Še huje je, ko se avtobus ustavi in z njega izstopijo potniki – seveda neposredno na kolesarsko stezo. Rešitev: večja pozornost in manjša hitrost kolesarjev ter previdnost in premišljenost pešcev pri prečkanju kolesarske steze – če se pešci vselej previd-no pre-pričamo, če lahko prečkamo avtomobilsko cesto, se lahko prepričamo tudi, če lahko prečkamo kolesarsko stezo. In pri tem seveda pogledamo v obe smeri, saj se kolesarji veselo vozijo v obe smeri, četudi je kolesarska steza namenjena le prometu v eno smer. Še to: kdor pogosto kolesari, ve, da so navadni kolesarski zvončki zelo učinkovito sredstvo za opozarjanje pešcev nase – če ga kolesarji nimate, ga namestite.

Poseben problem je tudi obnašanje kolesarjev (pa tudi peš-cev) v križiščih. Marsikateri kolesar ne upošteva prometne signalizacije, na primer semaforjev ali znakov stop in odvzema prednosti; avto se ob rdeči luči (praviloma) ustavi, kolesarji pa ne vselej. Še zlasti je to očitno pri zavijanju na desno, ko marsikateri kolesar v križišče – sicer povsem ob robu ceste – zapelje tudi mimo rdeče luči ali stop znaka, pri tem pa naleti na pešce, ki pravilno prečkajo cesto ali pa stojijo ob njej.

Velja zapisati, da so kolesarji in pešci enakovredni udeleženci v prometu in da obnašanje obeh skupin v prometu ureja zakon o pravilih cestnega prometa. O tem smo nekaj zapisali že v prejšnji številki Motorevije, tokrat pa objavljamo dva popravka; zadnja novela zakona o pravilih cestnega prometa je namreč odpravila omejitev hitrosti na kolesarskih stezah (prej je bila 25 km/h, zdaj te omejitve ni več), dovoljeno hitrost v območjih umirjenega prometa in območjih za pešce pa so dvignili s 5 na 10 km/h. Po našem mnenju sta obe novosti napačni in nesmiselni, saj v ničemer ne zmanjšujeta mož-nosti konfliktov, kvečjemu jih zaradi večjih dovoljenih hitrosti povečujeta – ob predpostavki, da so se kolesarji doslej držali teh omejitev (v kar pa dvomimo), odslej pa bodo kolesarili hitreje.

Območja za pešce, a tudi kolesarje


Pešci se praviloma pridušajo, da imajo največ težav s kolesarji v “pešconah” oziroma na območjih za pešce. Teh je seveda največ v mestih, običajno na trgih in za motorni promet zaprtih ulicah. Ponavadi je v takšnih območjih veliko ljudi, v gneči pa so konflikti med kolesarji in pešci še toliko pogostejši. Zakon sicer kolesarjenje na teh območjih dovoljuje, a tudi pravi, da imajo na teh območjih pešci prednost pred drugimi udeleženci v prometu. Ob konfliktih je praviloma tudi tu krivda deljena; marsikateri kolesar po takšnih območjih kolesari prehitro in nevarno vijuga med pešci, marsikateri pešec pa se povsem neprevidno in nepremišljeno ustavlja ali spreminja smer hoje. Načeloma ni s tem nič narobe in težko bi kdorkoli pešcu predpisal hojo v ravni črti brez ustavljanja, a ob malce večji previdnosti vseh bi bilo konfliktov vsekakor manj.

Kolesarji in pohodniki – recept za konflikt?


Slovenija je ena redkih držav, ki je zakonsko prepovedala kolesarjenje v naravnem okolju oziropma po brezpotjih. Natančneje to ureja uredba o vožnji v naravnem okolju, ki tovrstno vožnjo prepoveduje motornim vozilom (motornim kolesom, snežnim sanem), a tudi kolesom na človeški pogon; v njej je namreč vožnja prepovedana povsod v naravnem okolju, kjer ni izrecno dovoljena, na primer na posebnih namenskih stezah in poligonih. S stališča turizma, rekreacije ali zgolj zdravega preživljana prostega časa je takšna uredba nesmiselna; gorsko kolesarjenje je v zadnjem desetletju doživelo nesluten razmah in razvoj, gorskih kolesarjev je tudi pri nas vse več – le da so vsi tisti, ki se z gorskim kolesom pri nas radi zapeljejo tudi po kakšni gozdni stezici ali gorskem kolovozu (in ne le po urejenih cestah), vseskozi v prekršku. Pri tem velja zapisati, da gorsko kolo na splošno verjetno ne uničuje narave nič bolj kot težak planinski čevelj, zato so argumenti o ohranjanju narave bolj iz trte zviti. Jim pa verjetno pritrjujejo pohodniki in planinci, ki si morajo gorske steze, kolovoze ali gozdne vlake deliti z gorskimi kolesarji. Tudi tu velja, da bi pomagalo več strpnosti in obzirnosti – na obeh straneh seveda. Izjeme tudi tu ustvarjajo napetosti in to upravičeno; verjetno je za pohodnika šok (in seveda nevarnost), če mu po gozdni cesti izza ovinka nasproti pridrvi prehiter gorski kolesar.

S kolesi tudi v naravno okolje?


Uredba o prepovedi vožnje v naravnem okolju pri nas prepoveduje vožnjo s kolesi zunaj kategoriziranih cest – tudi vožnjo z gorskimi kolesi po gozdnih poteh ali planinskih stezicah in brezpotjih, čemur so gorska kolesa v osnovi namenjena. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so očitno prisluhnili kolesarjem in turističnim delavcem; še za letos napovedujejo sprejetje spremembe omenjene uredbe, ki bo po novem dovoljevala vožnjo s kolesi tudi po gozdnih in planinskih poteh. 

Tudi za pešce veljajo pravila


Zakon o pravilih cestnega prometa v svojih členih kar nekaj določil namenja pešcem. Tako zakon pravi, da morajo “pešci uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev. Če na vozišču ali ob njem ni pasu za pešce, pešpoti ali pločnika, je pa kolesarska pot ali steza, smejo hoditi pešci po kolesarski poti ali stezi, vendar tako, da ne ovirajo kolesarjev in voznikov koles s pomožnim motorjem.

Pešec ne sme hoditi po vozišču ali se zadrževati na njem, prav tako ne sme nanj nenadoma stopiti.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka smejo hoditi pešci po vozišču tam, kjer ni pločnika, pešpoti ali kolesarske steze. Pešci morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje.

Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri hoje, kjer je to zanje varneje (nepregledni ovinek, ovira na vozišču ipd.).

Pešec mora prečkati vozišče na prehodu za pešce, če je ta oddaljen od njega manj kot 100 metrov. Pešec ne sme prečkati vozišča zunaj prehoda za pešce, če sta smerni vozišči fizično ločeni ali ju loči neprekinjena ločilna črta.

Pešec mora prečkati vozišče brez ustavljanja in po najkrajši poti. Preden stopi na vozišče, se mora prepričati, če to lahko varno stori.

Pešec, ki ponoči hodi zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju, kjer ni pločnika ali pešpoti, po vozišču ali tik ob njem, mora nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidna s sprednje in zadnje strani, ali odsevnik.”

Blaž Poženel







Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj

Ostale novice

Novice
27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
09.12.2015 (Ne)pravičnost?
09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
04.11.2015 Kdo koga ščiti?
04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
02.10.2015 Epilog
02.10.2015 Do zadnje kapljice?
02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
26.08.2015 (Pre)obrat
26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
09.07.2015 Izzivi in zaveza
09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
06.05.2015 Strategija
06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
01.04.2015 Izmenjava
01.04.2015 Umirjanje prometa
01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
04.03.2015 (Ne)požrešnost
04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
28.01.2015 Zasuk
28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
10.12.2014 Slepa ulica
10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
01.10.2014 Ironija usode
01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
28.08.2014 Janez Remše
09.07.2014 Vrednote
09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
04.06.2014 Obveza in zaveza
04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
04.06.2014 25 let katalizatorja
04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
02.04.2014 Elektrošok
02.04.2014 Divjad na cesti
02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
05.03.2014 Prestavitev
03.02.2014 Davki za varnost?
03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
07.11.2013 Komu sveti?
07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
03.10.2013 Svetovni prvak!
03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
02.10.2013 Avtogol
30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
29.08.2013 (Iz)govori
29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
29.08.2013 Električni avtomobili
06.07.2013 Nevaren dotik
06.07.2013 Pomemben mejnik
06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
05.07.2013 Pomoč iz zraka
30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
29.05.2013 Pešci so najšibkejši
29.05.2013 Žagar med najboljšimi
29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
25.04.2013 Kratkovidnost
28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
28.03.2013 Od voznika do komentatorja
28.03.2013 Nevarna jeza
28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
12.12.2012 Uvodnik, december 2012
12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
07.11.2012 Uvodnik, november 2012
07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
29.08.2012 Milejše kazni!
06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
04.04.2012 VW lego avto

Pomoč na cesti

1987 ali ++386 1 5305 353
24 ur na dan, vse dni v letu
Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
Za več informacij kliknite tu.

Informacijski center

brezplačna št.: 080 28 20
stac. tel.: +386 1 5305 300