AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Starostniki za volanom

Starostniki za volanom

Avto za upokojence: da ali ne?


Kdor pozorno spremlja ali si ogleduje oglase, ki prodajajo avtomobile, bo kljub raznolikosti opazil skupno točko: človeški soigralci v igranih avtomobilskih oglasih so lepi, lepo oblečeni, zdravi, uspešni in – razmeroma mladi. Starostnikov v avtomobilskih oglasih ni. A če jih ni v oglasih, še ne pomeni, da avtomobilski izdelovalci ne mislijo nanje. Prav nasprotno: vse več je avtomobilov, ki so zasnovani tudi ali celo posebej za starostnike ...

Prav zanimivo bo opazovati, katera od avtomobilskih znamk se bo opogumila in prva na ogled postavila oglas, v katerem bo pisalo “Avto za starostnike!” ali “Odlična izbira za upokojence!”. Zaenkrat tako pogumnih v avtomobilski industriji še ni, ker je stigma oznake starostnika ali upokojenca očitno še vedno premočna. Verjetno nihče v avtomobilski industriji ne želi, da bi bil njihov novi avto znan kot avto za upokojence, pa čeprav so ti priznana in upoštevana ciljna skupina. Oglas s starostnikom, ki zaradi omejene gibljivosti težko seda v avto ali zaradi bolečega križa mukoma nalaga nakupovalno vrečko v prtljažnik, bi pač le težko prodal kakšen avto.

A kljub temu bodo v prihodnje prav takšni kupci poganjali avtomobilski trg; ni prav daleč čas, ko bo v razvitem zahod-nem svetu delež starostnikov, kot demografsko ohlapno poimenujemo vse starejše od 60 ali 65 let, dosegel 30 odstotkov prebivalstva. Pri tem ne smemo spregledati dejstva, da prav starostniki (vsaj v razvitem svetu) razpolagajo z razmeroma veliko kupno močjo in da gre pri sedanji generaciji starostnikov za tiste, ki imajo avto za nujo in prevozno sredstvo – ne pa za luksuzno dobrino, kot je bilo to v preteklosti. V današnjih časih velikih naseljenih območij, preseljevanja in razdrobljenosti družin jim avto zagotavlja osebno mobilnost, ki jim je javni prevoz ne more zagotoviti.

Tudi starostniki želijo biti mobilni


A z osebno mobilnostjo v starejših letih so tudi težave. Kljub razvoju in dosežkom medicine starost prinaša neizogibne omejitve – tako fizične oziroma telesne kot duševne. Med te zagotovo spada izguba ostrine vida in sluha, omejena gibljivost, podaljšanje reakcijskega časa, povečana utrujenost in zaspanost, nezmožnost koncentracije in še veliko drugih znakov staranja, ki lahko vplivajo na varnost vožnje. K temu velja dodati še zahtevne cestne odseke, zapletena križišča in krožišča, predvsem pa posebnosti in značilnosti tehnološ-kega razvoja, s katerimi imamo težave tudi mlajši vozniki – marsikatero težavo starejši vozniki lahko rešijo s svojimi izkušnjami in preudarnostjo, vseh pa zagotovo ne.

Nasplošno se s težavami, ki jih prinese starost, spopadamo tako, da svojim zmožnostim in potrebam prilagodimo naše okolje (recimo stanovanje, opravke, življenjski slog), vselej pa to ni mogoče. Vsaj pri avtomobilih doslej takšnih možnosti starostniki niso imeli; med cilji snovalcev avtomobilov je bilo v preteklosti vse kaj drugega kot pa zasnovati avto, primeren za upokojence. A stvari se v zadnjem času temeljito spreminjajo; starostniki postajajo preveč pomembna ciljna skupina za avtomobilsko industrijo, da bi jih lahko spregledali. Po besedah avtomobilskih trž-nikov bo kmalu kar 30 odstotkov vseh kupcev avtomobilov starostnikov, kar je dovolj velik razlog, da avtomobilski izdelovalci že zdaj delajo avtomobile za starostnike – le poimenujejo jih ne kot takšne.

Sicer pa oznaka “avtomobili za starostnike” tako ali tako ne bi bila povsem točna. Značilnosti avtomobila za starostnike namreč ne izključujejo značilnosti avtomobilov za mlajše voznike – le prioritete in imidž so postav-ljene drugače. Mlajši vozniki se bolje soočajo s težavami in bolje premagujejo morebitne pomanjkljivosti pri zasnovi kot starejši – lažje na primer zlezejo v avto s preozkimi vrati ali uporabljajo slabo pregledna stikala na sredinski konzoli –, starejši vozniki pa imajo s tem več težav. Na splošno pa velja; tako mladi kot starejši se bolje počutijo v dobro zasnovanih avtomobilih brez pomanjkljivosti.

Kakšen mora biti avto?


A določanje lastnosti avtomobila, ki prijajo starejšim voznikom, je vendarle dokaj enostavno. Prva takšna lastnost je enostavno vstopanje v avto in izstopanje iz njega. Gibalno omejeni starejši vozniki pač veliko lažje sedejo v avto skozi široka vrata in v kabino, ki ima ustrezno visok strop, da ne zahteva pretiranega zvijanja telesa. Najočitnejši primer je nizek športni kupe proti višjemu enoprostornežu ali cestnemu terencu – v katerega lažje zleze starostnik z bolečinami v križu, ni treba posebej poudarjati. V grobem velja pravilo, da mora biti pri vstopanju v avto in izstopanju iz njega kolenski kot (kot med stegnenico in golenico) voznika ali potnika najmanj 90 stopinj. Tudi višina voznikovega sedeža je pomembna lastnost avtomobila; strokovnjaki priporočajo oddaljenost sedeža od tal najmanj 60 cm, a hkrati sedež ne sme biti previsoko, kot je to pri nekaterih velikih terencih ali dostavnikih, saj se je nanj težko povzpeti. Pomembna je tudi ustrezno široka in visoka odprtina vstopnih vrat, pri kateri ni treba dodatno zvijati gornjega dela telesa oziroma se pri vstopanju priklanjati. Podobno je s prtljažnikom; ta mora biti dovolj prostoren, da pogoltne marsikateri kos prtljage, tovora ali orodja, a prav tako je pomembno, da je prtljažnik lahko dosegljiv, da ima nizek nakladalni robi in da je odprtina vanj ustrezno velika. Starostniki praviloma izbirajo avtomobile s štirimi oziroma petimi vrati; na zadnji klopi marsikdaj prevažajo vnuke, morda tudi psa, zato je pomembno, da avto ponuja enostaven dostop do zadnje klopi.

Dobri sedeži in dobra ergonomija – dosegljivost in pregled-nost upravljalskih elementov – so sicer značilnosti vsakega dobrega avtomobila, a za starostnike je pomembno tudi, da je upravljanje fizično lahkotno in enostavno. Ena od tovrstnih uspelih rešitev je električna “ročna” oziroma parkirna zavora, ki odlično nadomesti potegovanje in sproščanje klasične ročne zavore, ki marsikdaj uteg-ne biti težko.

Za starostnike, ki so zaradi starosti ali bolezni gibalno omejeni, so pomembne tudi druge lastnosti in podrobnosti avtomobila. Vozniki, ki jih pesti artroza ali artritis, bodo recimo veseli gumba za zaganjanje motorja, saj je nanj lažje pritisniti kot z obolelimi rokami obrniti ključ. Tudi sicer velja, da mora biti za gibalno omejene voznike čim več stikal, ročic in gumbov nameščenih blizu volanskega obroča, torej na dosegu rok, ne pa razmetanih po armaturni plošči in zato težje dosegljivih.

Starejši vozniki in potniki so občutljivejši na prepih, zato bodo cenili zmogljive in “pametne” samodejne sisteme za zračenje in hlajenje, pri katerih je tok zraka ustrezno razpršen. Marsikateri starejši voznik v poznih letih tudi slabše sliši, zato je pomembno, da je potniška kabina dobro izolirana; vozni hrup – motorja in izpod koles – namreč dodatno moti slušno zaznavanje in preprečuje, da bi voznik slišal tisto, kar izza volana mora slišati.

Sodobni varnostni in elektronski pripomočki, ki v zadnjih letih postajajo vse bolj razširjeni, so koristni za vse voznike, ne glede na njihovo starost. A za starostnike je pomembno, da je njihovo upravljanje enostavno in pregledno ter da za delovanje niso potrebne zapletene nastavitve. Ob običajnih varnostnih pripomočkih – še zlasti recimo opozorilo pred zapustitvijo voznega pasu ali tipalo mrtvega kota – so za starostnike uporabni tudi pripomočki, kot so parkirna tipala ali parkirna kamera – tako se jim pri parkiranju ni treba obračati nazaj. Koristen je tudi sistem za samodejno prižiganje (in ugašanje) žarometov ali zvočno opozorilo odprtih vrat – marsikateri starostnik na tovrstne stvari pozabi.

Eden od najbolj zaželenih avtomobilskih “dodatkov” je zagotovo samodejni menjalnik, čeprav med starostniki ni tako razširjen, kot bi moral biti. A razlog za to ni v slabi kakovosti oziroma slabem delovanju teh menjalnikov, pač pa v dejstvu, da – vsaj pri nas – samodejni menjalniki na veljavi pridobivajo šele v zadnjih letih in da jih mnogi starostniki še ne poznajo oziroma se jih bojijo. To dejstvo smo spoznali tudi pri AMZS na prireditvah, namenjenih starostnikom (kot je na primer Festival za tretje živ-ljenjsko obdobje v Ljubljani), kjer smo starostnike povabili na spoznavno vožnjo z avtom s samodejnim menjalnikom. Po uvodnem spoznavanju so brez izjeme pohvalili takšen menjalnik, saj jim je olajšal vožnjo in omogočil, da so se brez dodat-nega razmišljanja o pravi prestavi osredotočali na dogajanje pred seboj. Ob zares bogati izbiri tovrstnih menjalnikov, ki prestavljajo lepše, bolj tekoče in tudi bolj gospodarno od človeka, starostnikom ne bo težko izbrati pravega zase.

Strah pred elektroniko


Prav posebno poglavje pri avtomobilskih lastnostih za starostnike si zasluži informacijska in zabavna elektronika v avtih. Zmotno je prepričanje, da starostniki ne marajo ali ne znajo uporabljati navigacijskih naprav, sistemov za prostoročno telefoniranje ali zabavne elektronike; razlika v primerjavi z mlajšimi vozniki je le v tem, da se starostniki težje spopadejo z zapletenimi in nelogičnimi nastavitvami ter delovanjem. Starostniki se praviloma težje osredotočijo na eno opravilo, če je ob tem veliko dodatnih motečih dejavnikov. Prav tako je vidno polje starostnikov – tako širina kot globina – v primerjavi z mlajšimi bolj ozko, slabše vidijo barvne kontraste ali med številnimi podatki razberejo zares pomembne. Ra-ziskave so pokazale, da morajo starostniki na cesto gledati od 15 do 50 odstotkov dlje in bolj osredotočeno od mlajših voznikov, kar pomeni, da imajo manj časa za gledanje zaslona navigacijske naprave ali zaslona multimedijske naprave na armaturni plošči. Prav tako starostniki rabijo več časa, da razberejo željene informacije z omenjenih zaslonov. Ker so starostniki hkrati bolj preudarni in previdni vozniki, se hitro zgodi, da ob preveč informacijah preprosto izklopijo tiste, ki jih motijo – na primer ugasnejo radio in navigacijsko napravo ter se tako osredotočijo na vožnjo. To je tudi eden od razlogov, da so tovrstni sistemi v sodobnih avtomobilih zelo preprosti za upravljanje, z velikimi in lahko berljivimi zasloni ter vse bolj poenostavljenimi izbirniki. Prav vsi takšni sistemi sicer še ne ustrezajo tem zahtevam, a iz avtomobilske generacije v generacijo se opazi, da jih avtomobilski izdelovalci vse pogosteje vgrajujejo.

Preudarnost


Tudi sicer so starostniki pri svojih vožnjah zelo pragmatični; ker slabše vidijo, se na primer izogibajo voženj ponoči; ker se slabše znajdejo v gneči, se izogibajo mestnim središčem in prestavijo svoje vožnje na čas, ko ni značilne gneče. Hkrati tudi praviloma vozijo počasneje in se s tem izognejo morebit-nim nevarnostim. S tem ni nič narobe; morda so res počasnejši, a zato tudi varnejši vozniki.

Starostniki so torej velika in prepoznavna skupina avtomobilskih kupcev z razmeroma lahko določljivimi zahtevami in potrebami. In če jih že tržniki nočejo postaviti v avtomobilske oglase, so jih nedvomno veseli v avtomobilskih salonih. Starostniki namreč avtomobile kupujejo preudarno, pred nakupom se praviloma temeljito poglobijo v izbiro in različne možnosti. V zadnjem času jim imajo avtomobilski trgovci tudi kaj za ponuditi, saj je na trgu vse več avtomobilov, ki vse bolj ustrezajo njihovim zahtevam. Od avtomobilskih izdelovalcev boste sicer le težko dobili priznanje, da je njihov novi avto narejen za upokojence, a vse več avtomobilov ima natančno takšne lastnosti, ki prijajo starejšim kupcem. Ker v avtomobilski industriji naključij ni, je jasno, da je v avtomobilskih salonih na voljo vse več – avtomobilov za upokojence.

Slovenija se stara

Kmalu že četrtina starejših od 65 let


Slovenija se nezadržno stara: skoraj četrtina prebivalcev v Sloveniji je starejših od 60 let, več kot 16 odstotkov slovenskega prebivalstva pa je danes starejšega od 65 let. Do leta 2030 se bo delež starejših od 65 let povzpel na 25 odstotkov, do leta 2060 pa bo presegel 30 odstotkov. Od starostnikov (starejših od 65 let) jih ima vozniški izpit več kot polovica. V prihodnosti bo na cestah torej še bistveno več starejših voznikov, k čemur bodo pripomogle tudi spremenjene (in zaostrene) gospodarske in socialne razmere; če bomo namreč morali delati dlje, se bomo zagotovo tudi vozili dlje.

Izbira je velika

Avtomobili za starostnike


Še nikoli doslej izbira avtomobilov za starostnike ni bila tako velika in raznolika kot danes. Če upoštevamo vse značilne zahteve starejših voznikov, ki smo jih izpostavili že v članku, jim ustreza veliko avtomobilov v različnih razredih in podrazredih. Tako starejši vozniki radi posegajo po cestnih terencih in križancih, ki ponujajo višje sedenje in lažje vstopanje v avto, praviloma imajo tudi lahko dostopne prtljažnike. Nekoč so bili tovrstni avtomobili veliki in okorni, danes so na voljo tudi manjši, okretnejši – in cenejši. Značilni tovrstni avtomobili so na primer renault captur, nissan juke, peugeot 2008 ali opel mokka, za velikostni razred višje jih je še več – kia sportage, hyundai ix35, VW tiguan, toyota RAV-4, nissan qashqai in podobni.
Drug tak priljubljen podrazred so enoprostorneži, za katere velja podobno kot za cestne terence – šele v zadnjih letih so se ti ustrezno pomanjšali, da predstavljajo racionalen nakup. Takšni avtomobili so na primer renault scenic, VW touran, ford C-max, citroen C4 picasso, mercedes razred B, VW golf plus, ford B-max, peugeot 3008 in 5008, hyundai ix20 ...

Tudi klasični karavani so pri starostnikih še vedno priljubljeni, vsaj pri tistih, ki menijo, da potrebujejo veliko prostora v prtljažniku. Kljub novim avtomobilskim podrazredom in tržnim nišam je izbira karavanov zares bogata in sega od majhnih do velikih. Še več prostora in prilagodljivosti ponujajo večnamenski avtomobili, kot so renault kangoo, citroen berlingo, peugeot partner ali VW caddy – ti niso domena samo obrtnikov in malih podjetnikov, ampak tudi marsikaterega starostnika.

Prav vsi starostniki ne potrebujejo veliko prostora, zato še ved-no posegajo tudi po majhnih avtomobilih, primernih za mestne vožnje. A tudi ti so v zadnjih letih praviloma postali malce višji in prostornejši, z lažjim dostopom do kabine oziroma prednjih sedežev. Tovrstni avtomobili so dobra izbira za racionalne kupce, saj so od omenjenih najcenejši in zato bolj dosegljivi tudi tistim z manjšimi prihodki.

Jasno, starostniki še vedno kupujejo tudi klasične limuzine in kombilimuzine; marsikdo iz nostalgije po starih, avtomobilsko preprostejših časih, marsikdo (ki si to lahko privošči) v takšnih avtih še vedno vidi tudi prestiž in statusni simbol. A nekaj zagotovo velja; tudi starostniki imajo radi sodobne oblike in sodobne tehnologije, zato so najboljši avtomobili za starostnike lahko tudi najbolj trendovski.

Preudarni ali nevarni?

Starostniki kot udeleženci v prometu


Ni skrivnost, da se s starostjo zmanjšajo vozniške zmožnosti in sposobnosti. Starost pomeni upad življenjskih moči in zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti, pomembnih za varno vožnjo. Bolezni in poškodbe dodatno prispevajo k zmanjšanju telesnega in duševnega zdravja, pri marsikaterem starejšem vozniku je potrebno tudi pogosto ali redno zdravljenje z različnimi vrstami zdravil, ki prav tako lahko zmanjšujejo zmožnost za vožnjo. Zato ni nič nenavadnega, da se nevarnost, da so starejši vozniki povzročitelji prometnih nesreč, povečuje po njihovem 65. letu. Od 74. do 85. leta je njihovo povprečje 3 smrtne žrtve na 161 milijonov prevoženih kilometrov in je enako povprečju mladih voznikov. Od 85. leta naprej pa povprečje zraste na skoraj 4-krat večjo raven kot pri mladih voznikih. S starostjo se manjša voznikova zmožnost zaznavanja in slabše so njegove vozniške sposobnosti. Hkrati pa je zaradi večje krhkosti kosti starejših večja verjetnost, da bodo v nesreči, ki za mlajše morda ne bi bila zelo huda, utrpeli hujše poškodbe ali celo smrt.

Vzroki nesreč starejših voznikov so drugačni kot pri mlajših; če so pri slednjih to neprilagojena hitrost ali alkohol, je pri starostnikih drugače. Glavni razlog za nastanek prometnih nesreč, ki jih povzročijo starostniki, je nekontroliran premik z vozilom (krivec za 33 odstotkov nesreč), sledi pa mu neupoštevanje pravil o prednosti (28 odstotkov). Pri vzrokih prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki so jih povzročili starejši vozniki, po podatkih Agencije za varnost prometa RS najbolj izstopata neupoštevanje pravil o prednosti (32 %) in nepravilna stran oziroma smer vožnje (27 %), sledi pa jima neprilagojena hitrost (19 %).

Kdaj na zdravniški pregled?

Vozniško dovoljenje in starostniki


Ob spremembi zakonodaje pred dvema letoma so se spremenili tudi predpisi o podaljševanju vozniških dovoljenj, o čemer smo pisali v septembrski Motoreviji pred dvema letoma. Zakon o voznikih namreč pravi, da se imetniku vozniškega dovoljenja, ki dopolni starost 70. let, voziško dovoljenje podaljša le, če ob podaljšanju predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zdrav za vožnjo motornega vozila. Ta odločba je začela veljati januarja letos. A isti zakon hkrati predpisuje, da imetniki že izdanih vozniških dovoljenj obdržijo vse dosedanje pravice, ki izhajajo iz vozniškega dovoljenja. Večini med nami, ki smo vozniška dovoljenja pridobili pred letošnjim januarjem, vozniško dovoljenje velja do dopolnjenega 80. leta starosti – in to ostaja v veljavi tudi poslej. Vsi tisti, ki imamo veljavno vozniško dovoljenje do 80. leta starosti, bomo morali na zdravniški pregled šele po dopolnjenem 80. letu, če ga bomo želeli podaljšati. Moramo pa zato vsi vozniki vsakih deset let (po zamenjavi starega papirnatega vozniškega dovoljenja za novo polikarbonatno kartico) zamenjati plastično kartico za novo – s tem podaljšujemo veljavnost dokumenta, ne pa veljavnost vozniškega dovoljenja. Ob tem velja opomniti vse, ki imate še vedno stara, papirnata vozniška dovoljenja; za nove plastične kartice jih boste morali zameljati najpozneje do 18. aprila 2018.

Ker se zdravje starostnikov – in s tem tudi njihova sposobnost za vožnjo – lahko tudi nenapovedano in nepredvideno poslabša, je pametno in varno, da z zdravniškim pregledom, v katerem zdravnik oceni to sposobnost, ne čakate na zakonsko predpisano starost. Posvetujte se s svojim zdravnikom ali opravite preventivni zdravniški pregled – varnost vas in drugih udeležencev v prometu je na prvem mestu. Enako velja za vid, ki se pri starostnikih lahko hitro slabša; redno opravljajte preged vida in uporabljajte ustrezna očala. Obsežneje o vidu in pregledu vida smo pisali v lanski septembrski Motoreviji.

Z zdravili za volan?

Vpliv zdravil na sposobnost za vožnjo


Marsikateri starostnik mora zaradi svojih zdravstvenih težav jemati zdravila, ta pa imajo lahko številne stranske učinke, ki vplivajo na sposobnost upravljanja motornega vozila. Povzročajo lahko zaspanost, vrtoglavico, motnje vida in sluha, zmanjšano pozornost, upočasnjeno odzivnost in še vrsto drugih nezaželenih učinkov. Podatek o vplivu zdravila na prihofizične sposobnosti dobimo že z oznako na škatlici zdravil; poln rdeč trikotnik, na primer, označuje zdravila, pri katerih je absolutno prepovedana vožnja, prazen trikotnik z rdečim robom pa označuje zdravila, pri katerih je takšna prepoved relativna in je treba za vsakega posameznika oceniti vpliv zdravil na sposobnost vožnje. Vsekakor velja, da se je treba o tem posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom – tudi, če zdravila nimajo opisanih opozoril in v nekaterih primerih tudi za zdravila, ki jih dobimo brez recepta. Še zlasti to velja, če jemljemo več zdravil naenkrat. Podrobno smo o zdravilih za volanom pisali v Motorevijah maj 2011 in september 2012.

Z AMZS v varno vozniško starost

Aktivnosti AMZS za starostnike


Avto-moto zveza Slovenije na svojih AMZS družinskih urah že dolgo svetuje starejšim voznikom, program aktivnosti za starejše voznike AMZS 65+ pa je tudi del aktivnosti Avto-moto zveze Slovenije v okviru akcije Desetletje za večjo varnost na cestah 2011 – 2020, ki se je začela predlani na pobudo mednarodne avtomobilske zveze FIA in drugih organizacij.

Blaž Poženel





Komentarji

Tanja Leskošek
5.10.2013 22:25:04
Sem tudi voznica cca.4o let.Torej prihajam vgrupo, kjer bi bilo verjetno dobro preveriti znanje, saj se vedno kaj spreminja.
Moti me , da AMZS Dravograd ne organizirajo brezplačno preverjanje , sem tudi član.Kajti nam je daleč iti na Vransko ali v Maribor.Vsekakor pa pozdravljam in se strinjam, da je dobro preverjanje znanja- vožnje.
Upam , da bo moj predlog padel na plodna tla.Hvala in lep pozdrav!
Dodaj komentar:
Dodaj

Ostale novice

Novice
27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
09.12.2015 (Ne)pravičnost?
09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
04.11.2015 Kdo koga ščiti?
04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
02.10.2015 Epilog
02.10.2015 Do zadnje kapljice?
02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
26.08.2015 (Pre)obrat
26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
09.07.2015 Izzivi in zaveza
09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
06.05.2015 Strategija
06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
01.04.2015 Izmenjava
01.04.2015 Umirjanje prometa
01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
04.03.2015 (Ne)požrešnost
04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
28.01.2015 Zasuk
28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
10.12.2014 Slepa ulica
10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
01.10.2014 Ironija usode
01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
28.08.2014 Janez Remše
09.07.2014 Vrednote
09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
04.06.2014 Obveza in zaveza
04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
04.06.2014 25 let katalizatorja
04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
02.04.2014 Elektrošok
02.04.2014 Divjad na cesti
02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
05.03.2014 Prestavitev
03.02.2014 Davki za varnost?
03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
07.11.2013 Komu sveti?
07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
03.10.2013 Svetovni prvak!
03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
02.10.2013 Avtogol
30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
29.08.2013 (Iz)govori
29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
29.08.2013 Električni avtomobili
06.07.2013 Nevaren dotik
06.07.2013 Pomemben mejnik
06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
05.07.2013 Pomoč iz zraka
30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
29.05.2013 Pešci so najšibkejši
29.05.2013 Žagar med najboljšimi
29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
25.04.2013 Kratkovidnost
28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
28.03.2013 Od voznika do komentatorja
28.03.2013 Nevarna jeza
28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
12.12.2012 Uvodnik, december 2012
12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
07.11.2012 Uvodnik, november 2012
07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
29.08.2012 Milejše kazni!
06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
04.04.2012 VW lego avto

Pomoč na cesti

1987 ali ++386 1 5305 353
24 ur na dan, vse dni v letu
Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
Za več informacij kliknite tu.

Informacijski center

brezplačna št.: 080 28 20
stac. tel.: +386 1 5305 300