AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Prometne nesreče na lokalnih cestah

Prometne nesreče na lokalnih cestah

Nevarni zdrsi


Lokalne oziroma podeželske ceste imamo vozniki radi; vožnja po takšnih cestah je zanimiva, okolica ponuja idilične razglede, ovinki na podeželskih cestah pa so izziv za voznika. A lokalne ceste so tudi nevarne; na njih se sicer zgodi le tretjina vseh prometnih nesreč, a imajo zato te toliko hujše posledice.

Kljub svoji idiličnost so lokalne ceste torej nevarne. Ni težko ugotoviti zakaj; razmeroma visoka hitrostna povprečja, ozki vozni pasovi, nasprotni promet, slaba preglednost, prehitevanja, razlike v hitrosti udeležencev v prometu, ovire na cesti in še cela vrsta drugih dejavnikov predstavlja povsem drugačno vozno okolje kot na primer avtoceste z večpasovnim prometom in enakomernimi hitrostnimi povprečji. Nikjer drugje vozniku ni treba računati s tako spremenljivimi voznimi razmerami kot na lokalnih cestah.

Ne čudi torej dejstvo, da se na takšnih cestah zgodi veliko prometnih nesreč, še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da imajo te nesreče praviloma zelo hude posledice.

Po temeljitih raziskavah nemškega avtomobilskega kluba ADAC oziroma njegovega centra za raziskovanje prometnih nesreč se vsak peti zdrs s ceste na lokalnih cestah zgodi tako, da voznik zapelje na bankino, nato pa zaradi napačnih reakcij zapelje na nasprotni vozni pas ali pa avto zanese s ceste. Vsaka četrta tovrstna nesreča se konča z zelo nevarnim trčenjem v obcestno drevo – pri tem zelo pogosto (v petini primerov) pride do zelo nevarnega bočnega trka v drevo.

Nevarne bankine


Lepo, ravno in pregledno podeželsko cesto bi le težko označili za nevarno, pa se tudi na takšnih cestah dogajajo nesreče. Vzrokov in povodov zanje je lahko veliko, med najpogostejšimi pa najdemo – neutrjene bankine. Neutrjene oziroma neustrezno urejene bankine (bankina naj bi bila utrjen pas neposredno ob cesti) so nevarne zato, ker predstavljajo drsečo in neravno vozno površino. Če na bankino zapeljemo z enako hitrostjo, kot smo prej vozili po cesti, lahko pride do zanašanja avtomobila oziroma uhajanja iz smeri vožnje – kot da bi z veliko hitrostjo vozili po peščeni oziroma makadamski podlagi. Še zlasti je to izrazito, ko na bankino zapeljemo le z desnima kolesoma – levi imata čvrsto oporo, desni pa se kar naenkrat znajdeta na peščeni, neravni in drseči podlagi; v takšnih primerih avto postane nestabilen in slabo vodljiv. Bankine so še zlasti nevarne takrat, ko so slabo zasnovane in slabo vzdrževane; takšne bankine so postavljene nižje od roba ceste ali pa so slabo utrjene, neenakomerno prekrite s peskom oziroma kamenjem.

Naravna reakcija voznika, ki se znajde na banikini, je, da se želi vrniti na vozni pas, pri tem pa večina voznikov naredi napako; z volanom ravnajo presunkovito in premočno. Tako ob napačnih reakcijah avto presunkovito zavije v levo, kjer ga zaradi prevelike hitrosti lahko zanese na nasprotni vozni pas ali pa celo obrne oziroma zanese okoli svoje navpične osi. Rezultati takšnih napačnih reakcij so lahko tragični – trk z vozilom na nasprotnem voznem pasu ali pa trk v obcestno oviro, na primer v drevo.

Pravilnih reakcije se je seveda treba naučiti, jih preskusiti in vaditi. Pri nas je to mogoče le v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, kjer podobne razmere tečajniki lahko preskusijo na posebni površini z voznimi podlagami z različno drsnostjo.

Trki v drevesa


Na lokalnih oziroma podeželskih cestah se marsikatera nesreča konča s trkom v drevo, ki stoji ob cesti. Če je pri tem vpletena še visoka hitrost avtomobila, je lahko takšen trk med najbolj silovitimi in nevarnimi trki nasploh; ob trku v čvrsto drevo vso silo trka nase prevzame karoserija avtomobila, pri čemer pride do hujših deformacij karoserije. Še zlasti nevarni so trki, pri katerih avto v drevo udari bočno; deformacije karoserije so v takšnih primerih tako velike, da lahko ogrozijo življenja potnikov v avtomobilu – čelni trki v drevo imajo praviloma blažje posledice kot bočni trki. Avtomobilski izdelovalci sicer vseskozi izboljšujejo strukturno varnost avtomobilov in povečujejo učinkovitost varnostnih naprav, a pri tovrstnih trkih tudi takšna zaščita običajno ne pomaga dovolj. Edini način, da se zmanjša število žrtev takših trkov, je torej v preprečevanju tovrstnih nesreč.

Varnostni sistemi


Pri preprečevanju nesreč imajo lahko veliko vlogo avtomobilski varnostni sistemi oziroma pripomočki. ESC, ki mora biti vgrajen v vsak nov avto pri nas in v Evropi, sicer ni vsemogočen pripomoček, lahko pa do 30 odstotkov zmanjša število smrtnih žrtev pri nesrečah – in hkrati omili posledice takšnih nesreč. Raziskave prometnih nesreč so dokazale, da se 80 odstotkov nesreč avtomobilov, ki so opremljeni z ESC, zgodi s čelnim trkom, le 20 odstotkov pa z bočnim. Razlaga teh dejstev je preprosta; ESC namreč prepreči, da bi avto zavrtelo okoli svoje navpične osi, s tem pa prepreči tudi bočni trk. Ker je čelni trk veliko varnejši oziroma manj nevaren za življenja (pri čelnem trku več obremenitev ob trku nase prevzamejo zmečkljivi deli na prednjem delu karoserije), je pri čelnih trkih v drevesa precej manj smrtnih žrtev kot pri bočnih trkih.

ESC je najpomembnejši varnostni pripomoček, ni pa edini, ki lahko prepreči nesrečo oziroma omili njene posledice. Prav pri nesrečah na lokalnih oziroma podeželskih cestah, kjer voznik nehote zapelja na bankino, so v veliko pomoč tudi sistemi za opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu in sistemi za samodejno ohranjanje smeri vožnje – slednji spremlja oznake na cesti in s tresljaji volanskega obroča ali zvočnimi ter svetlobnimi signali opozori voznika, da nenamerno zapušča vozni pas. Sistem se izkaže prav v trenutnih nepozornosti (ko na primer voznik odvrne pogled s ceste ali se ukvarja z drugimi stvarmi), ki so največkrat krivi za to, da nehote zapeljemo na bankino.

S sodobnimi varnostnimi sistemi opremljen avto lahko torej prepreči marsikateri nevaren trenutek pri vožnji po lokalnih cestah in s tem nesrečo – zato je pomembno, da ob nakupu izberemo avto z zadostno varnostno opremo. To seveda velja tudi za sisteme pasivne varnosti, kot so varnostni mehi, ki lahko rešijo življenje, ko se nesreči ne da več izogniti.

Kako izboljšati varnost na lokalnih cestah?


Kako preprečiti tovrstne nesreče in omiliti posledice? Pomagajo lahko sodobni varnostni pripomočki, kot so opozorilo proti zapustitvi voznega pasu in ESC, ki voznika pravočasno opozorijo na napako, hkrati pa lahko preprečijo neželjeno zanašanje avtomobila pri napačnih reakcijah voznika.

Drugi ukrepi za preprečevanje tovrstnih nesreč so infrastrukturni; bankine ob voznih pasovih morajo biti zgrajene čvrsto in na enaki višini kot vozišče, saj le takšne bankine omogočajo dovolj stabilno podlago kolesom avtomobila. Pomagajo lahko tudi dobro vidne in profilirane oznake robov cestišča, ki voznika že od daleč opozarjajo na rob voznega pasu.

Če vseeno pride do zanašanja avtomobila, ob cesti ne sme biti nevarnih ovir, kot so debla dreves ali drogovi – takšen ukrep bi moral veljati pri vseh snovanjih in izgradnji cest.

Zahteve in priporočila avtomobilskih klubov:
  • robovi voznih pasov morajo biti očiščeni, saj na umazanih in drsečih robovih varnostni sistemi delujejo slabše,
  • bankine naj bodo zasnovane in zgrajene v isti ravni kot cesta – in čvrsto ter trdno,
  • robovi ceste naj bodo dobro vidni (pobarvani) in profilirani,
  • drevesa neposredno ob cestah so nevarna, zato je treba pri snovanju novih cest premisliti o sajenju rastlinja neposredno ob cesti,
  • avtomobilski izdelovalci naj v avtomobile vgrajujejo varnostne pripomočke, kot sta sistem za opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu in sistem za samodejno ohranjanje smeri vožnje,
  • pri nakupu avtomobila naj kupec izbere avto z vgrajenimi varnostnimi pripomočki,
  • ko se z avtom znajdemo na bankini, ohranimo mirno kri, ne reagiramo panično in zaviramo ter zavijamo previdno in z občutkom.

Natančni podatki


ADAC center za raziskovanje prometnih nesreč

Nemški ADAC že od leta 2007 zelo natančno in temeljito raziskuje prometne nesreče – s sodelovanjem njihovih helikopterskih reševalnih ekip in ADAC tehničnega centra. ADAC reševalni helikopterji namreč v Nemčiji posredujejo pri približno 40.000 nesrečah na leto, v helikopterjih pa so tudi strokovnjaki tehničnega centra, ki strokovno pregledajo in raziščejo vsako nesrečo, v kateri posredujejo. S tako dobljenimi podatki ADAC gradi obsežno in natančno bazo podatkov o prometnih nesrečah, v kateri neodvisno od uradnih inštitucij spremljajo različne vzroke in posledice prometnih nesreč. Strokovnjaki ADAC lahko tako ob pomoči svojih podatkov predlagajo boljše rešitve – sodelujejo tudi z avtomobilskimi izdelovalci pri snovanju novih varnostnih sistemov in pripomočkov ter predlagajo nove zakonske varnostne rešitve.

V Nemčiji je bilo leta 2012 na cestah zunaj strnjenih naselij 92.941 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. Pri več kot tretjini teh nesreč je šlo za zdrs s ceste, pri 11 odstotkih nesreč pa za trk z nasproti vozečimi avtomobili.

Še zlasti nevarni so zdrsi s ceste; na lokalnih cestah takšen zdrs praviloma pomeni trk v oviro ob cesti. Tako je bilo v letu 201 v Nemčiji 696 mrtvih zaradi trka v obcestno drevo – od tega kar 595 pri trkih v drevesa ob lokalnih cestah, kar predstavlja 28 odstotkov vseh mrtvih v nesrečah na lokalnih cestah.

ADAC center za raziskovanje nesreč je v obdobju od leta 2005 do 2013 natančno raziskal 1790 nesreč, pri katerih je prišlo do izleta s ceste. Najpogostejša vzroka za zdrs s ceste sta bila po raziskavah neprilagojena hitrost (30 odstotkov) in nepozornost voznika (13 odstotkov).

Slovenija pod evropskim povprečjem


Na evropskih lokalnih (ali podeželskih) cestah, torej cestah zunaj naseljenih območij in zunaj avtocest, je v obdobju od leta 2000 do 2009 umrlo 55 odstotkov vseh žrtev v prometu. V letu 2011 je v 22 državah Evropske skupnosti na lokalnih cestah umrlo kar 18.000 ljudi, kar pomeni 37 ljudi na milijon prebivalcev.
85 odstotkov nesreč na evropskih lokalnih cestah se zgodi na odprti cesti brez križišč, le 15 odstotkov nesreč pa v križiščih. Najpogosteje so v teh nesrečah udeleženi avtomobili (60 odstotkov) in motorna kolesa (23 odstotkov). Udeleženci v teh nesrečah so najpogosteje mladi vozniki v starosti do 24 let. 70 odstotkov tovrstnih nesreč se zgodi na suhi cesti, 30 pa na mokri.
V Sloveniji tako natančnega spremljanja prometnih nesreč ne poznamo, saj je metodologija beleženja in raziskovanja pri nas drugačna – in precej manj temeljita.
Že kategorizacija cest je pri nas drugačna kot v tujini, zato je iz statističnih podatkov nesreč na cestah zunaj naselij in avtocest težko ugotoviti, če je šlo za nesreče na lokalnih oziroma podeželskih cestah. Statistiko prometnih nesreč pri nas ustvarjajo policisti, ki pri beleženju nesreč uporabljajo svojo metodologijo. Tako na primer policisti beležijo prometne nesreče kot “nezgode v naselju z uličnim sistemom” in “nezgode v naselju brez uličnega sistema”, za katere se ne ve, ali so se zgodile na državni, občinski ali nekategorizirani cesti. Tako pri nas velja, da se na “državnih” cestah zgodi 31,4 odstotka nesreč, na “lokalnih” cestah pa le 3,7 odstotka nesreč. Ostale nesreče (skoraj 65 odstotkov) pa naj bi se zgodile na cestah v naselju z ali brez uličnega sistema. Da ti podatki ne držijo povsem natančno, dokazuje dejstvo, da imamo v Sloveniji 6500 km “državnih” cest in kar 32.000 km “lokalnih (občinskih)” cest.
Še najbolj nam je v pomoč lahko evropska baza podatkov prometnih nesreč CARE, ki beleži statistiko prometnih nesreč v državah članicah Evropske skupnosti. Po teh podatkih Slovenija pri nesrečah na lokalnih cestah spada v spodnji del evropskih držav. V letih od 2000 do 2009 se je pri nas na lokalnih cestah smrtno ponesrečilo 1285 ljudi, kar je približno polovica vseh smrtnih žrtev na naših cestah. Trend nesreč s smrtnim izidom na lokalnih cestah je v zadnjih letih v upadanju.

Kategorizacija cest v Sloveniji


V Sloveniji javne ceste (torej vse tiste, ki niso v zasebni lasti) delimo na državne ceste in občinske ceste. Med državne ceste spadajo avtoceste (ki imajo oznako AC), hitre ceste (HC), glavne ceste I. in II. reda (G1 in G2) ter regionalne ceste I., II. in II. reda (oznake R1, R2 in R3). Med občinske ceste pa spadajo lokalne ceste (LC), ki povezujejo naselja ali dele naselij v občini med seboj ali pa naselja v sosednjih občinah. Med občinske ceste spadaj tudi javne poti, ki pa ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalno cesto ali pa so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu.

Na glavnih, regionalnih in lokalnih cestah je hitrost vožnje omejena na 90 km/h, če seveda ni drugače določeno s prometnim znakom ali kakšno drugo omejitvijo. Ceste, o katerih pišemo v tem članku, so torej lahko državne ali občinske, glavne, regionalne ali lokalne ceste; praviloma so to ceste zunaj naseljenih oziroma urbanih območij, zato smo jih poimenovali tudi podeželske ceste.





Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj

Ostale novice

Novice
27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
09.12.2015 (Ne)pravičnost?
09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
04.11.2015 Kdo koga ščiti?
04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
02.10.2015 Epilog
02.10.2015 Do zadnje kapljice?
02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
26.08.2015 (Pre)obrat
26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
09.07.2015 Izzivi in zaveza
09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
06.05.2015 Strategija
06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
01.04.2015 Izmenjava
01.04.2015 Umirjanje prometa
01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
04.03.2015 (Ne)požrešnost
04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
28.01.2015 Zasuk
28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
10.12.2014 Slepa ulica
10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
01.10.2014 Ironija usode
01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
28.08.2014 Janez Remše
09.07.2014 Vrednote
09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
04.06.2014 Obveza in zaveza
04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
04.06.2014 25 let katalizatorja
04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
02.04.2014 Elektrošok
02.04.2014 Divjad na cesti
02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
05.03.2014 Prestavitev
03.02.2014 Davki za varnost?
03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
07.11.2013 Komu sveti?
07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
03.10.2013 Svetovni prvak!
03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
02.10.2013 Avtogol
30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
29.08.2013 (Iz)govori
29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
29.08.2013 Električni avtomobili
06.07.2013 Nevaren dotik
06.07.2013 Pomemben mejnik
06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
05.07.2013 Pomoč iz zraka
30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
29.05.2013 Pešci so najšibkejši
29.05.2013 Žagar med najboljšimi
29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
25.04.2013 Kratkovidnost
28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
28.03.2013 Od voznika do komentatorja
28.03.2013 Nevarna jeza
28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
12.12.2012 Uvodnik, december 2012
12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
07.11.2012 Uvodnik, november 2012
07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
29.08.2012 Milejše kazni!
06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
04.04.2012 VW lego avto

Pomoč na cesti

1987 ali ++386 1 5305 353
24 ur na dan, vse dni v letu
Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
Za več informacij kliknite tu.

Informacijski center

brezplačna št.: 080 28 20
stac. tel.: +386 1 5305 300