AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?

Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?

Varnost proti zasebnosti?


Črne skrinjice oziroma naprave za beleženje dogodkov zelo dobro poznamo iz letalske industrije, saj so ključnega pomena za raziskovanje letalskih nesreč in s tem preprečevanje nesreč v prihodnosti. So tovrstne naprave smiselne tudi v avtomobilih? V ZDA že menijo tako, zato bodo morali biti tam vsi novi avtomobili z letošnjim septembrom opremljeni s takšnimi napravami, podobni načrti pa obstajajo tudi v Evropi. Gre res le za varnost ali se moramo bati vdora v zasebnost?

Snemalnik za beleženje dogodkov oziroma Event Data Recorder (EDR), kot se takšna črna skrinjica imenuje, je naprava, ki elektronsko beleži oziroma snema različne informacije, ki jih dobi prek tipal v avtomobilu. Tako shranjene informacije lahko v primeru trka oziroma nesreče pozneje pregledamo in iz njih dobimo podatke o obnašanju nekaterih naprav in sistemov v avtomobilu neposredno pred, med in po trku oziroma nesreči. Nekatere tovrstne naprave podatke snemajo neprestano in z novimi posnetki presnemavajo starejše (po trku lahko iz naprave razberejo le podatke, ki so nastali nekaj sekund pred trkom), nekatere naprave pa sprožijo beleženje šele, ko tipala zaznajo nenavaden dogodek, kot je na primer močan pojemek (ki lahko nastane ob trku) ali kakšna drugačna nenadna in močna sprememba v delovanju avtomobila (na primer nenadna sprememba hitrosti). Pet sekund podatkov se ne zdi veliko, a to pomeni več tiskanih strani papirja. Strokovnjaki tako pridobljene podatke primerjajo s fizičnimi dokazi prometnih nesreč, kakršne so sledi pnevmatik, položaj avtomobila po trku in podobno.

Naprave so že vgrajene


Takšne naprave so v naših avtomobilih že vgrajene – vsaj v večini od teh, ki se vozijo po cestah. Avtomobilski varnostni sistemi – pri tem mislimo predvsem na varnostne mehe – namreč v svojih elektronskih krmilnikih že beležijo dogodke, ki se v avtomobilu dogajajo ob nesreči. V serijske avtomobile so takšne naprave začeli vgrajevati že kmalu po uvedbi varnostnih mehov in danes jih ima velika večina avtomobilov. Beležijo različne podatke, ne pa vseh; EDR naprave, kakršne bodo obvezne v ameriških avtomobilih, bodo v prihodnosti beležile več podatkov, olajšan pa bo tudi dostop do njih in možnost analiziranja. Tako je ameriška agencija za cestno varnost NHTSA že objavila seznam podatkov, ki jih bodo morale beležiti takšne naprave. Med njimi so vzdolžna in bočna sila udarca (pojemki in pospeški), čas trajanja trka, hitrost avtomobila, položaj pedala za plin, motorni vrtljaji, delovanje zavor in proženje sistema ABS, kot zasuka volana, delovanje sistema ESC, pripetost varnostnih pasov in še številni drugi. Seznam podatkov, ki jih takšna naprava beleži, je dovolj obsežen, da se iz teh podatkov lahko sestavi zelo natančna slika dogajanja v avtu ob trku – le podatke je treba prenesti iz avtomobila na računalnik in jih obdelati s posebno programsko opremo. Za pridobitev podatkov iz EDR mora raziskovalec napravo povezati s svojim računalnikom prek posebnega vmesnika – med glavnimi dobavitelji teh vmesnikov je nemški Bosch. Ta že zdaj dobavlja te naprave policijam posameznih držav, raziskovalcem prometnih nesreč, zavarovalnicam in raznim agencijam.

Rekonstrukcije prometnih nesreč


Tehnologija za takšne rekonstrukcije prometnih nesreč torej že obstaja, vprašanje pa je, kdo jih lahko uporablja. Ameriške oblasti so pri vprašanju zasebnosti jasne: ti podatki bodo vseskozi last voznika avtomobila, voznik bo moral za njihovo pridobitev in analizo dati soglasje, le v nekaterih primerih pa bodo oblasti lahko prišle do teh podatkov s sodno odredbo. Komu in čemu lahko ti podatki služijo, je še precej nedorečeno. Kot glavni razlog za uvedbo takšne naprave ameriške oblasti navajajo natančnejšo rekonstrukcijo prometnih nesreč, pri katerih morajo ugotoviti vse okoliščine za razjasnitev pravnih oziroma kazenskih postopkov. Ti podatki naj bi bili na voljo tudi raziskovalcem prometnih nesreč oziroma prometnim strokovnjakom, ki se ukvarjajo z varnostjo avtomobilov in prometa, veliko zanimanja zanje pa je pokazala tudi medicinska stroka.

Sicer pa je bil povod za uvedbo ukrepa obvezne vgradnje in določitev tehničnih standardov za te naprave serija avtomobilskih nesreč v ZDA iz leta 2009, kjer so bili vpleteni Toyotini in Lexusovovi avtomobili; razlog in povod teh nesreč naj bi bilo nehoteno in nenadzorovano pospeševanje avtomobilov. Ko so raziskovali vzroke teh nesreč, so imeli raziskovalci veliko težav s pridobivanjem podatkov iz računalniških nadzornih enot v avtomobilih – med raziskovanjem se je izkazalo, da je imela Toyota takrat v ZDA en sam računalnik, ki je lahko bral podatke s teh naprav, z drugimi računalniki pa teh podatkov niso mogli analizirati.

Kaj pa Evropa?


Ameriška različica avtomobilske “črne skrinjice” je torej določena, zelo podobne predloge pa ima tudi Evropska komisija EU za avtomobile na evropskih cestah, le da so to zaenkrat še predlogi, ki jih morajo še sprejeti in uzakoniti. V takšni obliki jih lahko le pozdravimo, saj ne gre za nič drugega kot za standardiziranje podatkov, ki jih večina avtomobilov že zbira in beleži.

Tudi skrb za zasebnost ali pretirani nadzor voznikov se pri napravah takšne zasnove zdi odveč; nenazadnje te beležijo le podatke neposredno pred nesrečo, pa še ti so omejeni na tehnične parametre dogajanja z avtomobilom. Takšne naprave namreč ne morejo beležiti dogajanja v avtomobilu ali pogovorov med potniki v avtomobili, kot počnejo letalske črne skrinjice. A to dejstvo je hkrati tudi eden od argumentov nasprotnikov tovrstnih naprav; ker namreč ne zmorejo odkriti pravega razloga, zakaj je na primer voznik nenadno zavil na nasprotni vozni pas ali se zaletel v odstavno nišo predora, so za marsikoga takšne naprave odveč in nepotreben strošek. Policija (in tudi zavarovalnice) že zdaj lahko tovrstne podatke razberejo iz nadzorne elektronike varnostnih mehov, enako pa počnejo tudi drugi, ki imajo dostop do teh podatkov – na primer avtomobilski izdelovalci, ki prek svoje servisne mreže pridejo do avtomobilov, ki so bili udeleženi v trkih, pridobljene podatke pa na zahtevo pošljejo ustreznim naročnikom.

Beleženje ob proženju varnostnih mehov


Podatki iz obstoječih nadzornih enot varnostnih mehov se beležijo le, če se varnostni mehi ob trku sprožijo. A na trgu že obstajajo EDR naprave, namenjene avtomobilom in gospodarskim vozilom, ki jih uporabljajo upravljalci večjih flot službenih vozil (med njimi tudi policije) in zavarovalnice. Takšne naprave beležijo več podatkov, saj so običajno združene tudi z GPS sprejemnikom, ki beleži tudi njihovo pot oziroma gibanje. Nekatere tuje zavarovalnice (slovenske še ne uporabljajo takšnega nadzora) te “črne skrinjice” ponujajo svojim zavarovancem, ti pa si s privolitvijo za vgradnjo teh naprav v svoje avtomobile znižajo zavarovalne premije.

Cenejše zavarovanje


A takšne naprave ne beležijo le dogodkov ob trku, pač pa precej natančneje spremljajo vedenje voznika – in o njem tudi poročajo zavarovalnicam. Marsikatera tovrstna naprava podatke o vedenju voznikov zavarovalnici pošilja kar brezžično in redno. Tako zavarovalnice iz podatkov o hitrosti avtomobila, zaviranju, motornih vrtljajih in ostalih podatkov ocenijo vožnjo svojih zavarovancev in določijo stopnjo tveganja – s tem pa tudi višino zavarovalne premije. Takšno zavarovanje ob nekaterih tujih zavarovalnicah na primer svojim zavarovancem ponuja tudi britanski avtomobilski klub AA, namenjeno pa je predvsem mladim voznikom. Zagovorniki tovrstnih naprav ugotavljajo, da se vozniki, ki imajo vgrajene takšne “črne skrinjice”, v vožnji obnašajo bolj previdno in vozijo bolj defenzivno – zavedanje, da se beleži vsako njihovo dejanje, vsekakor lahko pozitivno vpliva na njihov način vožnje.

Avtomobilske črne skrinjice torej postajajo realnost, a treba je ločiti med snemalniki za beleženje dogodkov (EDR), ki so že vgrajeni v večino novejših avtomobilov, in pravimi “črnimi skrinjicami”, ki beležijo več podatkov in spremljajo tudi vedenje voznikov. Tako obsežnega nadzora nad vozniki – brez njihove privolitve – si verjetno ne želi nihče.

Izklop motorja na daljavo? Načrti evropskih policistov


Pred kratkim je prek britanske organizacije Statewatch, ki nadzira organe represije in opozarja na kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v javnost prišel zaupen dokument, v katerem evropski policisti prek svoje organizacije Enlets (European Network of Law Enforcement Technologies) predlagajo, da bi imeli v prihodnje vsi avtomobili, ki se vozijo po evropskih cestah, vgrajene posebne naprave za izklop avtomobilskega motorja na daljavo. S temi napravami bi policija lahko na daljavo izklopila motor vsakega avtomobila, s tem pa zaustavila tudi sam avto. V dokumentu, ki za obdobje od 2014 do 2020 postavlja cilje in delovni program organizacije Enlets, je zapisano: “Vozniki na begu predstavljajo nevarnost za državljane. Kriminalci (od roparjev do tatov) so pripravljeni veliko tvegati, da pobegnejo z mesta zločina. V veliko primerih policija ne more ujeti kriminalcev, ker ne more učinkovito in varno zaustaviti njihovega vozila. Ta projekt je zasnovan na dejstvu, da trenutno ne obstaja tehnologija, ki bi zagotovila ustrezen odziv policijskih sil. Cilj projekta je razvoj tehnoloških rešitev, ki bi bile serijsko vgrajene v vse avtomobile na evropskem avtomobilskem trgu.” V istem programu so orisani tudi kratkoročni in dolgoročni cilji za boljši nadzor, med njimi tudi izboljšan sistem za samodejno prepoznavanje registrskih tablic in učinkovitejšo izmenjavo obveščevalnih podatkov.

Čeprav policija še nima razvite takšne tehnologije, pa so tovrstni načrti resen razlog za zaskrbljenost. Ne samo zaradi posega v osebne svoboščine, pač pa tudi zaradi prometne varnosti – kako bi se končalo, če bi avtu pred nami na avtocesti pri 130 km/h kar naenkrat ugasnil motor?

Korak bliže povezanosti: sprejeti enotni tehnični standardi za komunikacijo med avtomobili


Evropski organizaciji CEN (European Committee for Standardization) in ETSI (European Telecoms Standards Institute) sta določili poenotene tehnične standarde za komunikacijo med avtomobili in komunikacijo med avtomobili ter infrastrukturo. S tem je storjen prvi in najpomembnejši korak k razvoju in vgradnji tehnologij, s katerimi bodo v prihodnje avtomobili samodejno komunicirali med seboj in s svojim okoljem oziroma infrastrukturo.
Tehnologija bo omogočala samodejno opozarjanje na vozniške napake in dogodke v neposredni bližini avtomobila; tako bo na primer avto sam opozoril voznika, da je zapeljal v napačno smer avtoceste, opozarjal bo na bližajoča se vozila v nepreglednih križiščih ali morebitno poledico na cesti, avto pa bo predhodno voznika obvestil tudi o delih na cesti ali nesreči pred njim.
Enotni tehnični standardi so potrebni zato, da se bodo lahko med seboj sporazumevali avtomobili različnih izdelovalcev; standardi določajo skupne frekvence (tehnologija temelji na brezžičnem prenosu podatkov), format podatkov in še nekaj drugih tehničnih lastnosti takšnih povezav. Ker tovrstno tehnologijo razvijajo že kar nekaj časa, lahko prve avtomobile, ki se bodo znali “pogovarjati” med seboj ali s cestno infrastrukturo, na cestah pričakujemo že prihodnje leto.

Podatki so vselej koristni!


Pogovor z Jožetom Škrilcem, ki iz avtomobilov pridobiva podatke o dogajanju pred in med nesrečo

Jože Škrilec je samostojni podjetnik iz Murske Sobote, strokovnjak na področju pridobivanja podatkov iz avtomobilov. Je pionir na področju pridobivanja podatkov iz avtomobilov pri nas, prek svojega podjetja pa opravlja analizo tovrstnih podatkov in sodeluje s številnimi podjetji in ustanovami v Sloveniji in v državah bivše Jugoslavije. Je tudi predsednik avto-moto društva Štefan Kovač iz Murske Sobote.

Kaj je snemalnik za beleženje dogodkov EDR?

EDR, kakršnega poznamo že nekaj časa, ni nič drugega kot spominski procesor v krmilniku varnostnih mehov. Krmilnik varnostnih mehov namreč zbira podatke, ki služijo kot osnova za proženje varnostnih mehov ali pa zgolj za zategovanje varnostnih pasov. Takšni podatki se v avtu torej že zbirajo. Ko pa govorimo o EDR, ki ga uvajajo ameriške oblasti, pa velja povedati, da ta poleg podatkov za proženje varnostnih mehov – tu je najbolj pomemben predvsem pojemek – beleži tudi motorne vrtljaje, hitrost vožnje, vklop posameznih luči in smernikov, kot zasuka volana, položaj pedala za plin, položaj pedala za zavore, delovanje ABS sistema, delovanje ESC sistema. Tako obsežni podatki pa že zelo veliko povedo o tem, kaj se je z avtom dogajalo neposredno pred nesrečo, lahko pa iz podatkov dokaj natančno razberemo tudi, kako je pred nesrečo ravnal voznik. Takšne postopke na primer že uporabljajo na Nizozemskem, ko ugotavljajo vzroke za zapletene nesreče – in znajo tudi uspešno razbrati, ali je voznik storil samomor. Tudi pri nas bi lahko na ta način pojasnili marsikatero takšno nesrečo – na primer v predorih. Ugotovili bi lahko, ali je voznik namerno zavil, pospeševal, ni zaviral in podobno. Skratka, podatkov je veliko, le analizirati jih je treba. Za to strokovnjaki uporabljamo posebne računalniške programe.

Kako ste vi začeli z zbiranjem teh podatkov? Na katerih področjih delujete?

Moja poklicna pot se je začela v zavarovalnici, potem sem nekaj časa delal pri nemški organizaciji Dekra, večino časa pa sem raziskoval zavarovalniške goljufije. Moj cilj pa je bil vselej raziskovanje oziroma rekonstruiranje prometnih nesreč. Pri tem so podatki iz avtomobilov izjemno koristni. Te podatke uporablja veliko zavarovalnic, tudi večina naših.
Ponekod v tujini pa so šle zavarovalnice še dlje in svojim strankam ponujajo vgradnjo takšne svoje naprave – v zameno za zajetne popuste pri kasko in obveznem zavarovanju.

Ali se ti podatki zbirajo in obdelujejo tudi pri nas?

Da, že nekaj časa. Takšno raziskovanje prometnih nesreč ob pomoči EDR naprav je bilo najprej del mednarodnega projekta, v katerem je sodelovala tudi naša policija. Naši policisti so preskušali te naprave in tudi posebne računalniške programe za analizo podatkov. Pa ne samo pri prometnih nesrečah, pač pa tudi pri krajah vozil in krajah nadomestnih delov vozil. Ti podatki namreč lahko razkrijejo tudi, kateremu avtomobilu pripada posamezen avtomobilski del, ki je opremljen z nadzorno elektroniko, policija pa tako lahko ugotovi, če je kakšen tak avtomobilski del ukraden – iz elektronske enote tega dela lahko na primer razberemo številko šasije avtomobila, ki mu je ta del pripadal. Če je policiji na voljo zmogljiva in obsežna baza podatkov, tako lahko hitro ugotovi, če je bil ta del ukraden.

Kako pridobimo podatke iz EDR naprave?

Običajno s posebno napravo, ki jo priklopimo na posamezni modul avtomobila ali pa na priključek za diagnostiko (OBD 2), ki ga ima vsak avto. S to napravo posnamemo podatke, ki jih nato prenesemo na računalnik. V primeru prometne nesreče bi lahko policija to storila zelo hitro in te podatke na primer posredovala zdravniku, ki bi lahko razbral, s kakšnim pojemkom se je avto zaletel, to pa bi mu pomagalo pri diagnozi poškodovanca.

Kaj naredite s tako pridobljenimi podatki? Komu so namenjeni?

Ti podatki so zanimivi zavarovalnicam, da natančneje raziščejo okoliščine nesreč (in odškodninskih zahtevkov). Zelo dobrodošli pa bi bili na sodiščih, saj bi se okolišlčine nesreč raziskale zelo natančno. S tem bi zagotovo zmanjšali število pravd in sodnih postopkov na tem področju. Še več, le z uvedbo EDR bi privarčevali ogromno denarja, ki ga sicer požrejo sodni postopki. Morali pa bi spremeniti zakone, da bi takšne podatke lahko uporabljali. V tujini to že poteka. Na Nizozemskem policija ob nerazjasnjenih nesrečah zaseže avto in iz avta posname omenjene podatke. Te potem lahko uporabi kot dokazno gradivo – podobno kot posnetek radarja, na katerem je prehiter avto. Iz EDR so podatki namreč obsežni in natančni.

Kaj menite o obvezni vgradnji teh naprav?

Jaz zagovarjam uvedbo teh naprav. Vsi naši projekti so pokazali pozitivne rezultate. To sem delal tudi v tujini, kjer se moram nenehno izobraževati. Na Nizozemskem, kjer se največ izobražujem, so z uporabo teh podatkov začeli pred leti ob hudi prometni nesreči, v kateri je bil udeležen avto ameriške izdelave. Ob raziskovanju te nesreče so se nizozemski kolegi najprej izobrazili v ZDA, nato pa doma začeli s tovrstnim raziskovanjem. Podprla jih je tudi njihova vlada. Stvar dobro poznam, ker sem z njimi sodeloval od začetka. Še ena dobra plat takšnih naprav – kdor ve, da jo ima v avtu, praviloma vozi bolj previdno in tudi bolj pozorno. Neutemeljene obtožbe, zanikanja krivde, prelaganje odgovornosti na drugega tako odpadejo. Uvedba teh naprav bi prinesla veliko dobrega.

Vas ne skrbi, da bi bil to poseg v zasebnost in pretiran nadzor voznikov?

Ne skrbi me, da bi nas preveč nadzirali. S temi podatki se da natančno raziskati delovanje veliko naprav v avtomobilu pred nesrečo, ne morejo pa beležiti dogajanja v avtomobilu. To torej ne smemo enačiti z letalskimi črnimi skrinjicami, ki snemajo tudi pogovore v pilotski kabini. Avtomobilske črne skrinjice tega ne delajo in tudi v prihodnje ne bodo. Gre le za dobrodošle podatke, ki lahko natančno pojasnijo posamezno nesrečo. To pa je vendar koristno. Sedanje raziskave prometnih nesreč niso niti približno tako natančne; danes pojemek ob trku računajo iz zavorne poti in tornega koeficienta ceste, pri tem pa se lahko zelo zmotijo. Računalniško zabeleženi podatki ne dopuščajo možnosti za zmoto, koristno pa jih lahko uporabijo tako policisti in sodniki kot zdravniki.





Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj

Ostale novice

Novice
27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
09.12.2015 (Ne)pravičnost?
09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
04.11.2015 Kdo koga ščiti?
04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
02.10.2015 Epilog
02.10.2015 Do zadnje kapljice?
02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
26.08.2015 (Pre)obrat
26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
09.07.2015 Izzivi in zaveza
09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
06.05.2015 Strategija
06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
01.04.2015 Izmenjava
01.04.2015 Umirjanje prometa
01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
04.03.2015 (Ne)požrešnost
04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
28.01.2015 Zasuk
28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
10.12.2014 Slepa ulica
10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
01.10.2014 Ironija usode
01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
28.08.2014 Janez Remše
09.07.2014 Vrednote
09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
04.06.2014 Obveza in zaveza
04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
04.06.2014 25 let katalizatorja
04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
02.04.2014 Elektrošok
02.04.2014 Divjad na cesti
02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
05.03.2014 Prestavitev
03.02.2014 Davki za varnost?
03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
07.11.2013 Komu sveti?
07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
03.10.2013 Svetovni prvak!
03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
02.10.2013 Avtogol
30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
29.08.2013 (Iz)govori
29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
29.08.2013 Električni avtomobili
06.07.2013 Nevaren dotik
06.07.2013 Pomemben mejnik
06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
05.07.2013 Pomoč iz zraka
30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
29.05.2013 Pešci so najšibkejši
29.05.2013 Žagar med najboljšimi
29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
25.04.2013 Kratkovidnost
28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
28.03.2013 Od voznika do komentatorja
28.03.2013 Nevarna jeza
28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
12.12.2012 Uvodnik, december 2012
12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
07.11.2012 Uvodnik, november 2012
07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
29.08.2012 Milejše kazni!
06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
04.04.2012 VW lego avto

Pomoč na cesti

1987 ali ++386 1 5305 353
24 ur na dan, vse dni v letu
Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
Za več informacij kliknite tu.

Informacijski center

brezplačna št.: 080 28 20
stac. tel.: +386 1 5305 300