AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana

Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana

Težava je spoštovanje pravil!


Uporabniki, torej udeleženci v prometu, imamo svoj pogled na prometno infrastrukturo, na prometno signalizacijo in nasploh na urejanje prometa ter se velikokrat precej razlikuje od pogledov upravljalcev, ki, vsaj tako se zdi, vse opazujejo zgolj skozi denar. Tisti, ki naj bi bili najbolj objektivni in ki naj bi prispevali k čimbolj optimalnim rešitvam, pa so nedvomno prometni strokovnjaki. Med njimi ima eno najpomembnejših vlog doc. dr. Peter Lipar, univ.dipl.inž.grad., predstojnik Prometnotehniškega inštituta Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali o njegovih pogledih na nekatera vprašanja in dileme pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju prometne infrastrukture.

Kako vi vidite slovenske ceste: kot primerne, dovolj varne, primerno vzdrževane?

Slovenske ceste je treba razdeliti na dva ali tri dele. Prvi del so avtoceste, ki so vzorne, dobro vzdrževane in izjemno varne. Drugi del so državne ceste, ki so samo še v 50 odstotkih zadovoljujoče, vse ostale pa so slabe in zelo slabe. Prva akcija Direkcije za ceste RS (DRSC) za izboljšavo stanja je bilo zapiranje mostov, naslednja akcija pa bi morala biti zapora določenih odsekov cest zaradi slabega stanja. Morda luknjaste ceste še niso najslabše stanje, ker če vidiš luknje, se lahko nanje prilagodiš. Hujše je, če ni lukenj, a ima cesta neustrezen torni koeficient. Na več kot 60 odstotkih državnih cest je torni koeficient premajhen. To je še bolj zahrbtno; cesta izgleda dobro, a ko pritisneš na zavoro, ugotoviš, da se avto ne ustavlja. Še hujši kot na suhem je problem na mokrem, kjer je stanje še bolj katastrofalno in je ta slabost še toliko bolj potencirana.

A težav z drsnostjo cest pri nas sploh ne priznamo, ker imamo v predpisih zapisano, da mora voznik vožnjo prilagoditi razmeram na cesti. Je to primerno?

To famozno pravilo je preživeta zadeva. Cesta mora nuditi določeno stopnjo varnosti in udobnosti, ne pa da se vse breme prevali na voznika, ki bi moral med vožnjo upoštevati marsikaj. Zapora nekaj odsekov cest bi bila eksemplarična in v poduk vsem ostalim, da tako ne gre več naprej in da je treba nekaj narediti.

So zapore res zadnja možnost za opozorjanje politike, da je z našimi cestami nekaj hudo narobe in da je treba ukrepati?

Seveda, do zapor bi skoraj moralo priti, da bo minister opazil, da je nekaj narobe. Upam vsaj, da bi opazil. Vsa druga opozorila so bila preslišana in neupoštevana.

A slabosti nimamo le na državnih cestah, temveč jih je še veliko več na lokalnih cestah, za katere skrbijo občine. Zdi se, da smo povsem brez strategije, kako ravnati z občinskimi cestami, kako jih upravljati in vzdrževati?

Največ prometnih nesreč se zgodi na lokalnih cestah. Lokalne ceste, ki jih upravljajo občine, znajo biti zelo problematične glede prometne varnosti. Vse pregledovanje cest je usmerjeno na avtoceste in državne ceste. Imamo pregledovalce prometne varnosti, ki jih naroča ali DRSC ali pa DARS, nimamo pa pregledovalcev občinskih cest. Tu bi morali nekaj narediti. Občine bi morale biti toliko kritične do lastnih cest, da bi naročile pregled cest tam, kjer sumijo težave. Na tej osnovi bi morale delati načrt izboljšav v naslednjih 20 letih. Na vrhu bi bile najbolj kritične ceste, potem malo manj kritične. S tem bi postopoma izboljševali stanje.

Torej se strinjate, da smo na državni ravni brez strategije, kako upravljati lokalne, občinske ceste?

Upravljanje je sedaj prepuščeno vsaki občini posebej in naklonjenosti županov temu področju – nekateri župani so celo gradbeniki in imajo več posluha ter znanja, drugi manj. Priporočilo, kako naj to izgleda, pa bi moralo priti z državne ravni, verjetno z DRSC. Na seminarjih, ki jih organiziramo za upravljalce občinskih cest – vsaj te imamo in so dobro obiskani –, jim skušamo svetovati, kako naj ravnajo. Ti napotki so nedvomno koristni, a temeljijo na prizadevanjih organizatorjev seminarjev, niso pa organizirani in vodeni na državni ravni.

Na lokalnih, torej občinskih cestah se zelo pogosto uporabljajo ukrepi za umirjanje prometa. Še zlasti priljubljene so grbine, ki pa so zelo različnih oblik, prek njih pa se marsikdaj lahko vozite z bistveno manjšo hitrostjo kot je dovoljena v tistem območju. Mar res ne moremo zagotoviti poenotenja pri ukrepih za umirjanje prometa?

Za umirjanje prometa imamo sprejeto tehnično specifikacijo, ki natačno opredeljuje, kako morajo biti posamezni ukrepi izvedeni. Grbine prenesejo hitrosti med 15 in 20 km/h, 30 km/h je preveč, zato morajo biti postavljene tam, kjer je to res primerno. Pri nas pa so postavljene na (pre)številnih mestih. To je sistemska napaka. Grbine so sicer najbolj banalen ukrep za umirjanje prometa. Imamo celo paleto drugih, mnogo boljših in učinkovitejših ukrepov za umirjanje prometa. Grbina je učinkovita samo zato, ker se človek boji, da bo razbil svoj avto, če se bo prehitro peljal prek nje. Največkrat se zgodi, da ga najprej razbije, šele potem jo upošteva. Je pa res, da je grbina eden najučinkovitejših ukrepov za umirjanje prometa, ker ljudje pač ugotovijo, da ne dopušča velikih hitrosti, povrh pa je še najcenejši. Grbine pred šolo ali vrtcem so morda še upravičene, drugje so odveč.

Ampak z vidika prometne politike ni smiselno, da je na primer na določenem odseku hitrost omejena na 30 km/h, a je treba hitrost pred grbino zmanjšati na 10 km/h. Vozniki težko sprejmejo takšen ukrep, saj pričakujejo, da se bodo lahko peljali z dovoljeno hitrostjo. V čem je smisel takšnega ukrepa?

To je res nesmiselno, do tega pa pride, ker so grbine nepravilno narejene, torej mimo že omenjene tehnične specifikacije. Eden od mojih študentov je pregledal približno polovico vseh grbin po Sloveniji in od pregledanih jih je bilo več kot 70 odstotkov nepravilno postavljenih oziroma narejenih in to je nedvomno največji problem. V predpisih imamo natančno določeno, kako mora grbina izgledati: dolga mora biti 3,60 metra, sinusoidne ali trapezne oblike, višine 12 cm, tako da je avto z obema osema hkrati na grbini. Vse ostalo je napačno. Kot rečeno smo ugotovili, da je več kot 70 odstotkov grbin napravilnih, našli pa smo tudi nekaj smrtno nevarnih grbin in smo predlagali inšpektorjem, da jih odstranijo in so to tudi naredili.

Torej so prometni inšpektorji tisti, ki preverjajo, če so grbine v skladu s tehnično specifikacijo in so tudi pooblaščeni za ukrepanje?

Ja, to je v njihovi pristojnosti. Je pa res, da je prometnih inšpektorjev (pre)malo in je iluzorno pričakovati, da bodo ukrepali sami od sebe.

Kaj pa drugi ukrepi za umirjanje prometa?

Zelo slab ukrep za umirjanje prometa so zvočne ovire, torej deske, ki povečajo glasnost vožnje. To je izjemno banalen ukrep. Imamo veliko drugih ukrepov, ki so sicer dražji, a tudi estetsko lepši. Pri njihovi umestitvi pa morajo ali bi morali sodelovati tudi urbanisti.

V tujini promet umirjajo tudi z dovoljenjem za vzdolžno parkiranje na cesti, kar upočasni hitrost vožnje. Pri nas tega ukrepa, ki nič ne stane, a je učinkovit, ne uporabljamo. Zakaj ne?

To poznajo v ZDA, pa tudi ponekod v Evropi. Vzdolžno parkirani avti umirjajo promet, ker vsak voznik ve, da se lahko vsak hip nekaj zgodi in mora zato voziti počasi. Naša, ljubljanska prometna politika pa je prav nasprotna: vzdolžno parkiranje je nedopustno, naši urbanisti pravijo, da je to neprimerno in da je treba vse avte spraviti v garažne hiše ali stran od ceste. Očitno še nismo tako daleč, da bi doumeli prednosti tega ukrepa.

Na lokalnih cestah je često vprašljiva tudi razsvetljava ponoči, predvsem izvedba te razsvetljave. Tudi vi vidite v tem problem?

Imamo ustezne predpise, ki to urejajo. Če ni tako urejeno, imajo prometni inšpektorji možnost, da ukrepajo. Osvet-ljenost je eden od ključnih dejavnikov zagotavljanja prometne varnosti, še zlasti na prehodih za pešce.

Za zagotavljanje prometne varnosti je zelo pomembna preglednost. Pri nas pa se zdi, da ima vse drugo (reklamne table, razni objekti, ograje, ...) prednost pred zagotavljanjem preglednosti. Mar res ni mogoče zagotoviti večje preglednosti na naših cestah?

Težko je stvari urejati na že obtoječih cestah in z že obstoječimi objekti. Pri novih prometnih površinah oziroma objektih pa je zagotavljanje preglednosti eno glavnih meril pri njihovem projektiranju. Pregledno polje je dolžina zaviranja in pogled na sosednjo ulico. V tem preglednem polju ne sme biti nobenega objekta višjega od meter. Ko gledamo črne točke po Sloveniji, ugotavljamo, da se da rešiti več kot 50 odstotkov črnih točk zgolj tako, da se poveča pregledno polje. Včasih je samo stvar vzdrževanja, na primer porezave grmovja, da se pregledno polje poveča, včasih že zasajena koruza vpliva na pregledno polje. Znan je primer, ko so na polje navozili dodatno zemljo, s tem zmajšali pregledno polje in prišlo je do hude nesreče. Včasih na pregledno polje vplivajo banalne zadeve. Moje študente učim: če ne morete sprojektirati ceste po predpisih zaradi različnih dejavnikov, upoštevajte preglednost, kajti če voznik vidi, kaj ga čaka, se lahko prilagodi.

Na prometno varnost vplivajo tudi slabo izvedeni priključki na glavne ceste. Najprej se priključi dovoz do ene hiše, potem zgradijo nove, dodatne hiše, priključek na glavno cesto ostane enak, promet pa se poveča. Tudi vi vidite v tem vzrok za prometne nesreče?

Glede državnih cest je zadeva stroga. Imamo pravilnik o priključkih in DRSC mora dati soglasje za vsak priključek, pa naj bo individualni (do štirih hiš) ali skupinski. V soglasjih so vedno narisana pregledna polja in dodatni pogoji. Naš predlog je, da se dovoz za skupino hiš uredi z vzporedno cesto in z enim priključkom na regionalno cesto. A pri nas običajno nastane problem z zemljo: kdo jo bo dal za gradnjo vzporedne ceste? Vprašanje pa je, če se vse zahteve v soglasju za priključek tudi uresničijo. DRSC da soglasje na projekt, izvajalci pa ga lahko tudi naredijo po svoje. In spet smo pri prometnih inšpektorjih, ki so nadzorni organ.

V slovenskih mestih, pa tudi vaseh pospešeno uvajamo območja prometa z omejeno hitrostjo, torej cone 30. A to delamo zgolj tako, da postavimo prometne znake, prometna ureditev in signalizacija pa ostane enaka. Mar ne bi bilo logično, da bi spremenili prometno ureditev, na primer z uveljavitvijo desnega pravila?

O coni 30 se pogovarja cela Evropa. A kako naj izgleda cona 30? Najbolj napredni so Nizozemci, Danci, Švedi. Oni na takoimenovanem skupnem prostoru odstranijo vse prometne znake, vse je ista površina, ni več pločnikov in ni več pravil: tudi desnega pravila ne. Edino pravilo je, da se moraš z ostalimi udeleženci s pogledom z očmi zmeniti, kdo ima prednost. Temu primerne so tudi hitrosti – ne več kot 15 km/h.
Pri nas še nismo tako daleč, da bi lahko uvedli takšne skupne prostore. Vsekakor pa mora imeti cona 30 drugačen izgled kot da zgolj postavimo prometni znak cona 30. Zunanji izgled namreč vpliva na voznika, da podzavestno ve, da se je pripeljal v drugačno območje in se mora drugače obnašati, na primer da so po tleh tlakovci namesto asfalta, drugačna je hortikulturna ureditev. Takšna preureditev ni poceni, a rezultati so zelo lepi. Doseči moramo takoimenovani Peltzmanov učinek: človeku ne smeš dati občutka prevelike varnosti, temveč mu moraš dati občutek, da mora paziti nase. To velja za vse udeležence v prometu: pešce, kolesarje, voznike. Vsi morajo biti defenzivni.

A pri nas nimamo takšnih con 30?

Ne, pri nas sploh nimamo con 30, mi imamo samo hitrost omejeno na 30 km/h. Neumnost je tudi speljati progo mestnega prometa po coni 30. Zavedati se moramo, da cona 30 ni poceni rešitev: sodelovati morajo prometni strokovnjaki, krajinarji, urbanisti, arhitekti, zagotoviti moramo interdisciplinaren pristop. Če tega ni, je to zgolj omejitev hitrosti na 30 km/h.

V Sloveniji zelo hitro gradimo tudi krožna križišča oziroma krožišča, a z njihovo uporabo imajo vozniki ponekod zelo veliko težav zaradi različnih vzrokov: pomanjkljivih prometnih pravil, še zlasti pri dvopasovnih krožiščih, nepravilnega obnašanja voznikov, pa tudi nekaterih zelo slabo načrtovanih krožišč. Mar res ni mogoče doseči večje poenotenosti tudi pri gradnji krožišč?

V Sloveniji imamo 500 krožišč. Poznamo klasična enopasovna krožiča in po novem turbo krožišča s spiralnim potekom. V bodoče ne bomo več delali klasičnih krožišč z dvema pasovoma. Teh ne bo več, ker je tu največ težav. Če bo krožišče dvopasovno, bo turbo krožišče, kjer se bo moral voznik vnaprej razporediti in se odločiti, kje bo zapustil krožiče. Znotraj kro-žišča pač ne sme biti mogoče menjati pasov, ker to pripomore k večji prometni varnosti in tudi pretočnosti.
Za gradnjo krožišč imamo pravilnik iz leta 2011. To je že tretji pravilnik, v katerem so natančno opredeljene tehnične specifikacije. Te se spreminjajo, pa ne samo pri nas, tudi v drugih državah. Z vsakim pravilnikom imamo večja krožišča, večja je tudi širina uvoznih pasov, večji so uvozni in izvozni radiji, ... Sedaj smo že zreli za nov pravilnik.

Že, a marsikateri voznik ima težave, ker ne ve, kako pravilno ravnati. To vsekakor ni dobro?

Res je, marsikateri voznik ima strah pred krožiščem. Še zlasti jih je strah uprorabljati notranji pas, ker ne vedo, kako bodo lahko zapustili krožišče. Poznam veliko ljudi, ki se izogibajo krožiščem – tudi zato, ker jih nekateri drugi uporabljajo za dirkališča. Zato bodo v bodoče krožišča ali enopasovna ali turbo, v katerih ne bo mogoča menjava voznih pasov.

Bodo preurejena tudi sedanja dvopasovna krožišča?

Da, vsa obstoječa dvopasovna krožišča bodo preurejena v turbo krožišča.

Imamo kar nekaj zgrešeno načrtovanih krožišč – lep primer je krožišče na Duplici pri Kamniku, kjer z vsakim popravkom naredijo še večjo zmedo.

Poznam to krožišče: s plastičnimi vložki so ga naredili povsem neuporabnega. Tudi nisem zagovornik montažnih krožišč. Za študijske namene so sicer koristna, ne pa kot stalna krožišča. V pol leta moramo videti, ali je krožišče dobro ali ne. Če je dobro, naredimo fiksnega, če ne, gremo na prejšnjo rešitev. Tako je bilo včasih. Sedaj, ko ni denarja, pa so ta začasna krožišča, kot jaz rečem iz lego kock, lahko stalna, kar je zame kot strokovnjaka in voznika nedopustno.

Pri začasnih krožiščih je tudi veliko težav pri pluženju snega, ko pride do deformacij.

Začasna krožišče ne izgledajo dobro. Voznika moraš že z izvedbo krožišča prepričati, da se mora obnašati tako, kot je treba. Če mu ponudiš na pol polomljeno krožišče, se bo tudi on tudi tako obnašal. Tudi psihologi pritrjujejo mnenju, da urejenost krožišča vpliva na obnašanje voznikov. Sicer pa: krožna križišča imajo šest osnovnih elementov, ki jih je treba narediti pravilno. Če en element narediš narobe, je krožišče napačno. Širina uvoza, uvozni radij, širina izvoza, izvozni radij, premer krožišča in pa vozni pas znotraj krožišča je šest elementov, ki so biblija krožnega križišča. Če ima krožišče narobe vsaj enega od teh elementov, to vpliva na potek prometa, kaj šele, če je napačnih več elementov.

Ko ste že pri radijih: na avtocestah imamo izvoze z omejitvijo 40 km/h, ki dopuščajo bistveno večje hitrosti, nekatere pa komaj zvozite z dovoljeno hitrostjo. Čemu takšna ureditev?

Ne gre samo za radij, temveč tudi za prečni naklon: cesta včasih ne visi navznoter v ovinek, temveč navzen. Do tega je prišlo zato, ker predpisi niso bili dovolj natančni in so projektanti naredili napake. Radij 40 bi zahteval precej daljši upočasnjevali pas, ki pa ga ni, zato vozniki zapeljejo v izvoz prehitro in začno zavirati sredi ovinka. Prej sem sicer rekel: avtoceste so varne, a vse nesreče se dogajajo na priključkih: ali tam, kjer greš ven ali pri uvozu.

Pred nekaj meseci je ministrstvo za infrastrukturo in prostor na spletnih straneh objavilo predlog novega pravilnika o prometni signalizaciji, ki pa so ga sedaj umaknili. Zakaj?

Predlog novega pravilnika so umaknili, ker je bilo tako veliko pripomb, da ga bodo očitno temeljito popravili in ga potem znova objavili. Sem pa razočaran, da na primer Prometnotehniškega inštituta ni nihče vprašal za naše mnenje o ponujenih rešitvah.

Pa rabimo nov pravilnik o prometni signalizaciji?

Ni treba izdati novega pravilnika za vsak nov znak. Novi znaki res prihajajo, a jih lahko vključimo v pravilnik kot dopolnilo. Naša prometna signalizacija mora biti usklajena z evropsko, imamo pa zelo veliko svobode pri dopolnilnih tablah. Ne strinjam se z neprometno signalizacijo, na primer o motoristih na cesti. Enak učinek se da doseči s prometnimi znaki z dopolnilnimi tablami, ne pa, da se izmišljujemo neke dodatne znake oziroma kot jim jaz rečem stripe.

Omenili ste dopolnilne table: sporni se zdijo prometni znaki za omejitev hitrosti, ki imajo dopolnilno tablo za trajanje omejitve, na primer 350 m, saj imamo vendar pravilo, da prometni znak velja do prvega križišča ali preklica. Zdi se, da je to potuha vzdrževalcem cest in policajem, ki nadzirajo hitrost?

To je bedarija. Ali imate kot voznik občutek, koliko je 350 m? Imamo sicer mnogo preveč znakov na cestah, a v tem primeru ne: prometni znak mora biti jasen in če imamo pravilo, da križišče razveljavi prometni znak, potem mora biti za kri-žiščem postavljen nov znak, če omejitev še velja.
Vsekakor pa je treba uskladiti predpise, da bodo vozniki iz drugih držav vedeli, kakšna prometna pravila veljajo: pri nas križišče razveljavi veljavnost prometnega znaka, v Avstriji imajo drugačno ureditev: preklic je urejen z znakom za preklic. Zato prihaja do neustreznega ravnanja avstrijskih voznikov na naših cestah in naših voznikov na avstrijskih cestah.
A to ni edini tak primer neusklajenosti prometnih pravil. Zgolj primer: če je v Nemčiji ali Avstriji kolesarski pas označen črtkano, osebni avto lahko vozi po kolesarski stezi, če na njej ni kolesarjev. Pri nas ni tako – vožnja po kolesarski stezi je za avtomobile prepovedana. Če pride tujec, se vozi tako, kot je navajen doma, kar pa ni skladno z našimi predpisi. To neskladje bi morali odpraviti.

Pri urejanju prometa kolesarjev so zahteve in pričakovanja zelo raznolika: nekateri kolesarji bi bili radi povsem enakopravni udeleženci v prometu, drugi bi bili raje čimbolj odmaknjeni. Kako uskladiti te interese?

Ja, zahteve so res različne. Večina kolesarjev želi imeti čim manj stika z drugimi udeleženci v prometu, nekateri zagovarjajo ravno nasprotne rešitve. Vsem ni mogoče ustreči, ni pa prav, da prevladajo interesi tistih, ki so bolj agresivni.

Mar ne velja podobno tudi za pešce?

Najhujši problem so nesemaforizirani prehodi za pešce. Obstaja velika dilema: ali prehod za pešce sploh začrtati ali ne. Razne evropske in ameriške študije namreč ugotavljajo, da je največ nesreč na nesemaforiziranih prehodih za pešce, ker se pešci na njih počutijo preveč varne. Pešec pač enostavno stopi na prehod, ne pogleda ne levo, ne desno. Povsem neprimerna pa je ureditev v Ljubljani na Slovenski cesti: ta je zaprta za promet, pešci pa morajo za prehod čakati pred semaforjem. Tu je nekaj narobe. Ali se morajo vsi podrejati pešcem, tudi avtobus mestnega prometa, ali pa to ni zaprt prostor za promet. S tem pa sva že spet pri urbanizmu. Zato trdim; vsaka cesta je multidisciplinaren projekt, pri katerem morajo sodelovati gradbenik, prometnik, urbanist, krajinski arhitekt, arhitekt.

V Motoreviji smo lani decembra pisali o parkirnih hišah. V Sloveniji imamo kar nekaj slabo načrtovanih parkirnih hiš. Mar res nimamo pravega znanja na tem področju?

Garažne hiše, ki so grajene z zasebnim kapitalom, največkrat niso podvržene recenzijam. Garažne hiše delajo arhitekti, ki pa niso prometni strokovnjaki in zato ne upoštevajo pravil, ki jih je treba spoštovati pri načrtovanju garažnih hiš: pa ne samo glede postavitve parkirnih mest, temveč tudi glede ločevanja prometa vozil in pešcev, obračalnih krogov vozil, porabe prostora in podobno.

France Kmetič




Značke


Sorodne novice

    Komentarji

    Dodaj komentar:
    Dodaj

    Ostale novice

    Novice
    27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
    27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
    27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
    27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
    27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
    27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
    27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
    27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
    27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
    09.12.2015 (Ne)pravičnost?
    09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
    09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
    09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
    09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
    09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
    05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
    05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
    04.11.2015 Kdo koga ščiti?
    04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
    04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
    04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
    02.10.2015 Epilog
    02.10.2015 Do zadnje kapljice?
    02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
    02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
    02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
    01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
    01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
    26.08.2015 (Pre)obrat
    26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
    26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
    26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
    26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
    26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
    26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
    26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
    26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
    26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
    09.07.2015 Izzivi in zaveza
    09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
    09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
    09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
    04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
    04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
    04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
    04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
    06.05.2015 Strategija
    06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
    06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
    06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
    06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
    06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
    01.04.2015 Izmenjava
    01.04.2015 Umirjanje prometa
    01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
    01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
    01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
    01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
    01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
    01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
    01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
    04.03.2015 (Ne)požrešnost
    04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
    04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
    04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
    30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
    28.01.2015 Zasuk
    28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
    28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
    28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
    28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
    28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
    28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
    28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
    10.12.2014 Slepa ulica
    10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
    10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
    10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
    10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
    10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
    10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
    05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
    05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
    05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
    05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
    05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
    05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
    01.10.2014 Ironija usode
    01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
    01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
    01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
    01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
    28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
    28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
    28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
    28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
    28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
    28.08.2014 Janez Remše
    09.07.2014 Vrednote
    09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
    09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
    09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
    09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
    04.06.2014 Obveza in zaveza
    04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
    04.06.2014 25 let katalizatorja
    04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
    04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
    06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
    06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
    06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
    06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
    06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
    06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
    06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
    06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
    06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
    02.04.2014 Elektrošok
    02.04.2014 Divjad na cesti
    02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
    02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
    02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
    02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
    02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
    02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
    05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
    05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
    05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
    05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
    05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
    05.03.2014 Prestavitev
    03.02.2014 Davki za varnost?
    03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
    03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
    03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
    03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
    03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
    11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
    11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
    11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
    11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
    11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
    08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
    07.11.2013 Komu sveti?
    07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
    07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
    07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
    07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
    07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
    03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
    03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
    03.10.2013 Svetovni prvak!
    03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
    02.10.2013 Avtogol
    30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
    29.08.2013 (Iz)govori
    29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
    29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
    29.08.2013 Električni avtomobili
    06.07.2013 Nevaren dotik
    06.07.2013 Pomemben mejnik
    06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
    06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
    06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
    05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
    05.07.2013 Pomoč iz zraka
    30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
    29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
    29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
    29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
    29.05.2013 Pešci so najšibkejši
    29.05.2013 Žagar med najboljšimi
    29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
    26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
    25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
    25.04.2013 Kratkovidnost
    28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
    28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
    28.03.2013 Od voznika do komentatorja
    28.03.2013 Nevarna jeza
    28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
    28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
    28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
    28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
    28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
    28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
    28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
    28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
    28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
    27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
    27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
    25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
    25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
    25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
    25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
    25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
    25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
    22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
    12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
    12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
    12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
    12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
    12.12.2012 Uvodnik, december 2012
    12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
    07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
    07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
    07.11.2012 Uvodnik, november 2012
    07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
    07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
    06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
    06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
    05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
    05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
    29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
    29.08.2012 Milejše kazni!
    06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
    25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
    05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
    04.04.2012 VW lego avto

    Pomoč na cesti

    1987 ali ++386 1 5305 353
    24 ur na dan, vse dni v letu
    Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
    Za več informacij kliknite tu.

    Informacijski center

    brezplačna št.: 080 28 20
    stac. tel.: +386 1 5305 300