AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Kaznovanje za prometne prekrške v tujini

Kaznovanje za prometne prekrške v tujini

GLOBAlizacija


Slovenski vozniki se kar pogosto z avtomobilom ali motornim kolesom odpravimo na pot v tujino, še posebej v sosednje države. Pri vožnji v drugih državah je seveda treba spoštovati prometne predpise – če jih ne, smo seveda lahko kaznovani oziroma moramo plačati globo. Če nas policija ustavi na kraju prometnega prekrška, je postopek dokaj jasen: globo je treba poravnati takoj. Bolj zapletena pa je izterjava glob za prekrške, ki jih zaznajo samodejne naprave, na primer prekoračitve hitrosti ali prekratke varnostne razdalje, ki jih zaznajo radarji oziroma merilniki varnostne razdalje. Kaj moramo vedeti o izterjavi kazni in glob za prometne prekrške v tujini?

Pri čezmejnem kaznovanju razlikujemo dve vrsti izterjave kazni. Pri prvi ustrezni organi države, v kateri je bil storjen prometni prekršek, skušajo globo izterjati neposredno od kršilca na temelju podatkov o registraciji vozila. Pri drugi vrsti gre za izterjavo globo na temelju sodelovanju organov dveh držav: tiste, v kateri je bil prekršek storjen in tiste, iz katere prihaja storilec prekrška. Osredotočimo se najprej na drugo vrsto izterjave kazni, torej, ko gre za sodelovanje dveh držav.

Vse sosednje države Slovenije so članice Evropske unije, ki si prizadeva, da bi bilo čezmejno kaznovanje v vseh državah EU enotno urejeno. V Sloveniji pravno podlago o sodelovanju predstavlja Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ, z dne 24. 2. 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni, ki je v Republiki Sloveniji implementiran v Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1), kjer so določne vse predpostavke za izvršitev, zavrnitveni razlogi, pristojni organi za odločanje, ter sam potek postopka. Pristojni organ za odločanje je v Sloveniji zgolj Okrajno sodišče v Celju.

A čezmejno kaznovanje še ni pravno urejeno v vseh državah EU, saj nekatere države še niso implementirale omenjenega okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ. Med njimi je tudi Italija, kar pomeni, da čezmejna izvršitev kazni s posredovanjem slovenskih organov ni mogoča. Čezmejno kaznovanje pa je že uvedla Hrvaška, pa čeprav je zadnja vstopila v EU, kar pomeni, da vsi postopki veljajo tudi za prometne prekrške, storjene na Hrvaškem.

O tem, za katere prometne prekrške velja čezmejno kaznovanje v EU, ministrstvo za provosodje odgovarja, da kaznovanje velja za vse prekrške in dodaja: “Navedeni instrument ne postavlja omejitev. Poudariti pa je treba, da je neobstoj identitete norme (dvojna kaznivost) eden izmed razlogov za zavrnitev izvršitve odločbe. Identiteta norme se ne preverja zgolj pri določenih prekrških, ki so taksativno navedeni v 5. členu Okvirnega sklepa.”

Kolikšna mora biti višina globe za čezmejno izterjavo v državah članicah EU?


O tem, kolikšna mora biti najnižja višina globe, da se uvede čezmejno kaznovanje, pa na slovenskem ministrvu za pravosodje pojasnjujejo. “To je odvisno od okoliščin primera. Okvirni sklep ne določa spodnjega minimuma za posredovanje v izvršitev, treba pa je poudariti, da je višina izrečene kazni eden izmed fakultativnih razlogov za zavrnitev izvršitve. 7. člen Okvirnega sklepa namreč določa, da se priznanje in izvršitev lahko zavrne, če je izrečena sankcija pod 70 EUR. Nekatere države, vključno z Republiko Slovenijo, so navedeni zavrnitveni razlog implementirale kot obligatorni zavrnitveni razlog. Skladno s 1. členom okvirnega sklepa so predmet odločanja lahko tudi stroški postopka, v katerem je bila izdana odločba, ki je predmet izvršitve. Možna je zgolj sočasna izvršitev, tako da ni mogoče posredovati v priznanje in izvršitev zgolj odločbe o stroških postopka.”

Prihodek od globe dobi izvršiteljica kazni, torej Slovenija, če gre za slovenskega kršilca in je bila kazen izterjana prek slovenskih organov.

Ali se pri višini globe upoštevajo popusti na hitro plačilo v nekaterih državah, na ministrstvu za pravosodje odgovarjajo: “Popusti se ne upoštevajo, če gre za postopek prenosa izvršitve kazni na podlagi okvirnega sklepa, saj je odločba izrečena v tuji državi, že pravnomočna. V primeru, da pa se zgolj vroča odločbo obdolženemu, pa se glede določila in postopka uporabljajo predpisi države, ki vroča listino – veljajo enaki predpisi kot za notranje postopke o tem, kdaj začne teči rok za uveljavljanje popusta (ko storilec prekrška dobi obvestilo slovenskega sodišča ali kako drugače). V primeru, da se vroča odločba tujega organa z dnem vročitve – v tem primeru gre zgolj za vročitev, naše sodišče ne izdajajo odločb, itd... V primeru, da se zaprosi za vročitev po zaprošenem organu, torej pristojnem organu Republike Slovenije, bodo naša sodišča zgolj vročila tujo odločbo po zakonu o prekrških.


* kliknite na tabelo za večji prikaz.

Kako je v nečlanicah EU?


O tem, kako je s čezmejnim kazovanjem za prometne prekrške v državah, ki niso članice EU, na primer v BiH, Srbiji, Makedoniji, Kosovu, ministrstvo za pravosodje pojasnjuje: “Zaenkrat ne obstaja pravna podlaga, ki bi omogočala izvršitve odločb izdanih v okviru prekrškovnih postopkov v drugi državi. Mogoče pa so seveda druge oblike sodelovanja v okviru prekrškovnih postopkov – vročitev procesnih listin, odločb, zaslišanje, pridobivanje podatkov,...”

Neposredno obvestilo o prometnem prekršku iz druge države


Vsi opisani postopki veljajo tedaj, če kazen za prometni prekršek izterjajo pristojni slovenski organi, torej Okrajno sodišče v Celju. Kar precej slovenskih voznikov oziroma lastnikov avtomobilov in motornih koles pa je dobilo obvestilo o prometnem prekršku naposredno od organov tujih držav – najbolj znana so obvestila avstrijskih organov. Ministrstvo za pravosodje smo povprašali, kako naj prejemniki ravnajo: se morajo odzvati na obvestilo o prekršku, še zlasti, če je obvestilo napisano zgolj v nemškem jeziku, ki ga prejemnik ne razume? Ministrstvo nam je posredovalo takšno pojasnilo: “Pravno podlago sodelovanju med državami članicami Evropske unije (razen Italije, Grčije in Irske) v okviru prekrškovnih postopkov predstavlja Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je Svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji, sestavljena 29. 5. 2000 (Ur. l. RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/2005, v nadaljevanju konvencija), ki dopolnjuje Evropsko konvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah. V 5. členu navedene konvencije je urejen institut neposrednega vročanja osebam. Skladno z navedenim členom lahko vsaka država članica pošlje pisanja, namenjena osebam, ki so na ozemlju druge države članice, neposredno tem osebam po pošti. Prav tako konvencija določa, da kadar obstaja razlog za domnevo, da naslovnik ne razume jezika, v katerem so pisanja sestavljena, jih je treba ali vsaj njihove pomembne dele prevesti v (enega od) jezik(ov) države članice, na ozemlju katere je naslovnik. Če je organu, ki je izdal pisanja, znano, da naslovnik razume samo neki drug jezik, je treba pisanja ali vsaj njihove pomembne dele prevesti v ta drugi jezik. Vsem pisanjem mora biti priloženo obvestilo, da lahko naslovnik pri organu, ki je izdal pisanja, ali pri drugih organih te države članice, dobi informacije o svojih pravicah in obveznostih v zvezi s pisanji.

Pravno podlago za sodelovanje v zadevah prekrškov v razmerju do Italije, Grčije in Irske pa predstavlja Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL EU, L 239, 22. 9. 2000). Navedena pravna podlaga omogoča neposredno vročanje procesnih listin v zadevah prekrškov (obvestilo o prekršku, itd.), kar pomeni, da pristojni organi lahko neposredno naslovniku vročijo listine. Kadar obstaja razlog za domnevo, da naslovnik ne razume jezika, v katerem so listine sestavljene, je treba listinam ali vsaj njihovim pomembnim delom priložiti prevod v (enega od) jezik(ov) države članice, na ozemlju katere je naslovnik. Če je organu, ki je izdal pisanja, znano, da naslovnik razume samo neki drug jezik, pa je treba pisanja ali vsaj njihove pomembne dele prevesti v ta drugi jezik.

Prekrškovni postopki se vodijo izključno po pravu države izvršitve postopka, kar se nanaša tudi na utemeljenost, pravilnost ter zakonitost izrečene kazenske sankcije, možnost vlaganja pravnih sredstev, zvišanje ter izvršitev kazni itd. Prav tako se tudi vsebina ter oblika odločbe o prekršku presojajo po pravu države, ki jo je izdala. Glede na navedeno Ministrstvo za pravosodje ni pristojno komentirati pravne ureditve tujih držav, niti ne dajati pravnih nasvetov v zvezi z ravnanjem subjektov v okviru prekrškov postopkov.”

Od kod podatki?


Seveda morajo organi tuje države najprej na podlagi registrskih oznak vozila pridobiti podatke o lastniku vozila. Znano je, da si Slovenija z Republiko Avstrijo redno izmenjuje podatke o lastnikih vozil, s katerimi so bili storjeni prekrški. Pravna podlaga za to je že omenjena konvencija o medsebojni pravni pomoči.

Medsebojna izmenjava seveda pomeni, da obvestil o prekrških v tujini ne dobivajo le slovenski kršilci, temveč povsem enako ravna tudi slovenska država, ki obvestila o prometnih prekrških v Sloveniji pošilja tujim kršilcem.

O tem, kako poteka izmenjava, na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor pravijo: “Ministrstvo za infrastrukturo in prostor vodi evidenco registriranih motornih vozil in je v zvezi z izterjavo glob za prometne prekrške pristojno samo za posredovanje podatkov o imetnikih pravice uporabe motornega vozila tujim pristojnim organom, če ti zaprosijo za podatke. Pristojnemu tujemu organu se na zaprosilo posreduje informacija o lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila (ime in priimek, naslov).

Pravna podlaga za področje vzajemnega priznavanja denarnih kazni in posredovanja podatkov za državljane Evropske unije je Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni. V slovenski pravni red je bil prenesen z Zakonom o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU). Uporablja se za prekrške, za katere je zagrožena globa nad 70 EUR.

Za posredovanje podatkov v države, ki niso članice Evropske unije, mora biti ustrezna pravna podlaga v dvostranskem sporazumu. Republika Slovenija ima takšne sporazume sklenjene z večino držav z območja bivše Jugoslavije. Zaprosila za podatke iz držav nečlanic EU in ustrezna pravna podlaga se preverja za vsak primer posebej.

Po pridobitvi podatkov tuji varnostni organi lahko nadaljujejo s postopkom o prekršku.”

Kdo dobi plačano globo?


Pri neposrednem obvestilu o prekršku mora kršilec globo plačati državi, v kateri je storil prometni prekršek in je globa torej prihodek države, v kateri je bil prekršek storjen.

Kakšne možnosti ima policist?


Marsikateri slovenski voznik se s posledicami prometnega prekrška sooči na kraju dogodka, ko ga zaustavi policija. Kako je tedaj z izterjavo glob za storjene prekrške na kraju prekrška: mora kršitelj globo plačati takoj ali lahko zahteva, da globo plača po povratku v Slovenijo? Ali je neplačilo globe na kraju kršitve razlog za odvzem osebnih dokumentov (osebne izkaznice, vozniškega dovoljenja)?

Ministrstvo za pravosodje je pojasnilo, kako v tem primeru ravnajo slovenski organi. “Prekrškovni organ lahko zavaruje izvršitev prekrškovne odločbe v skladu z 201. členom Zakona o prekrških. Če kršitelj ne more dokazati identitete ali nima stalnega prebivališča ali če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za prekršek, lahko organ za postopek o prekršku, ki je odločil o prekršku na prvi stopnji (npr. policist, ki je zaznal prehitro vožnjo), obenem odloči, naj se odločba izvrši takoj ne glede na zahtevo za sodno varstvo oziroma pritožbo, če spozna, da bi kršitelj lahko onemogočil njeno izvršitev.

Če kršitelj globe v tem primeru ne plača, organ, ki je odločil o prekršku na prvi stopnji, izvede vse potrebne ukrepe za zavarovanje plačila v skladu s petim odstavkom 201. člena Zakona o prekrških; s sklepom odloči, da se kršitelju začasno vzamejo potna listina, vozniško dovoljenje, dokumenti vozila, prevozne listine ali drugi dokumenti, ki spremljajo blago, vrednostni papirji, prevozna sredstva ali druge premičnine, ki jih ima pri sebi, ne glede na to, ali je njihov lastnik ali ne. Kršitelju je treba takoj, najpozneje pa v treh urah, vročiti pisni sklep o začasnem odvzemu z navedbo razlogov za odvzem in s pravnim poukom.”

Vse večja globalizacija


Očitno je, da so minili časi, ko tujim voznikom v tujih državah ni bilo treba pretirano paziti na spoštovanjem predpisov, saj so se lahko zanašali, da jih roka pravica ne bo dosegla, če jih policisti niso zaustavili na kraju prekrška. Sedaj se je to z izmenjavo podatkov bistveno spremenilo, izterjava kazni je bistveno učinkovitejša. Vsak, ki dobi obvestilo o prekršku in izrečeni globi, pa se seveda sam odloči, kako bo ravnal: bo poravnal globo in s tem zaustavil postopek kaznovanja ali bo preskušal, kako učinkoviti so sodni mlini v čezmejnem kaznovanju. Najbolje pa je seveda, če tudi v tujini spoštujete prometne predpise – ne samo zato, da se izognete čezmejnemu kaznovanju, temveč predvsem zato, ker to pripomore k varnejši vožnji. Globalizacija pač prihaja tudi v kaznovanje prometnih prekrškov.

Več kot tisoč zahtev iz tujine


Okrajno sodišče v Celju smo povprašali, koliko kazni (število kaznovanih in višina izterjanih glob) je Slovenija izterjala v okviru čezmejnega kaznovanja, pa tudi koliko zahtevkov za čezmejno kaznovanje je podala Slovenija v drugih državah za tuje kršilce prometnih predpisov v Sloveniji? Dobili smo naslednji odgovor: “Okrajno sodišče v Celju, Oddelek za prekrške je v zvezi s priznavanjem in izvrševanjem odločb sodišč in drugih pristojnih organov v državah članicah Evropske unije do 17. 4. 2014 prejel 1.015 zahtev. Višina izrečenih denarnih sankcij za prekrške v teh zadevah je 114.803,34 EUR. Rešenih je bilo 627 zahtevkov, od tega je bilo ugodeno 335 zahtevkom za priznanje in izvršitev. V ugodenih zahtevah za priznanje in izvršitev je bila denarna sankcija plačana v skupnem znesku 29.554,54 EUR, sankcije v višini 48.515 EUR pa so bile odstopljene na CURS v prisilno izterjavo.

V zvezi z izvrševanjem denarnih in drugih sankcij za prekrške, ki so jih izrekli pristojni organi v Republiki Sloveniji tujim storilcem prekrškov, je sodišče do 17. 4. 2014 prejelo 2.491 zahtevkov. Obravnavanih je bilo 2.384 zahtevkov, od tega je bilo pristojnim organom v državah članicah EU v priznanje in izvršitev poslanih 1663 zahtevkov.”

France Kmetič




Značke

kazni

Sorodne novice

    Komentarji

    Dodaj komentar:
    Dodaj

    Ostale novice

    Novice
    27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
    27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
    27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
    27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
    27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
    27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
    27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
    27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
    27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
    09.12.2015 (Ne)pravičnost?
    09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
    09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
    09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
    09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
    09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
    05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
    05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
    04.11.2015 Kdo koga ščiti?
    04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
    04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
    04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
    02.10.2015 Epilog
    02.10.2015 Do zadnje kapljice?
    02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
    02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
    02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
    01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
    01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
    26.08.2015 (Pre)obrat
    26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
    26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
    26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
    26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
    26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
    26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
    26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
    26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
    26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
    09.07.2015 Izzivi in zaveza
    09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
    09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
    09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
    04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
    04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
    04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
    04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
    06.05.2015 Strategija
    06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
    06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
    06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
    06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
    06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
    01.04.2015 Izmenjava
    01.04.2015 Umirjanje prometa
    01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
    01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
    01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
    01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
    01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
    01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
    01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
    04.03.2015 (Ne)požrešnost
    04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
    04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
    04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
    30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
    28.01.2015 Zasuk
    28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
    28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
    28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
    28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
    28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
    28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
    28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
    10.12.2014 Slepa ulica
    10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
    10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
    10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
    10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
    10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
    10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
    05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
    05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
    05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
    05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
    05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
    05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
    01.10.2014 Ironija usode
    01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
    01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
    01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
    01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
    28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
    28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
    28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
    28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
    28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
    28.08.2014 Janez Remše
    09.07.2014 Vrednote
    09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
    09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
    09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
    09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
    04.06.2014 Obveza in zaveza
    04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
    04.06.2014 25 let katalizatorja
    04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
    04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
    06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
    06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
    06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
    06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
    06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
    06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
    06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
    06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
    06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
    02.04.2014 Elektrošok
    02.04.2014 Divjad na cesti
    02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
    02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
    02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
    02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
    02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
    02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
    05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
    05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
    05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
    05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
    05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
    05.03.2014 Prestavitev
    03.02.2014 Davki za varnost?
    03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
    03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
    03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
    03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
    03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
    11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
    11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
    11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
    11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
    11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
    08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
    07.11.2013 Komu sveti?
    07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
    07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
    07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
    07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
    07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
    03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
    03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
    03.10.2013 Svetovni prvak!
    03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
    02.10.2013 Avtogol
    30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
    29.08.2013 (Iz)govori
    29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
    29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
    29.08.2013 Električni avtomobili
    06.07.2013 Nevaren dotik
    06.07.2013 Pomemben mejnik
    06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
    06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
    06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
    05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
    05.07.2013 Pomoč iz zraka
    30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
    29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
    29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
    29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
    29.05.2013 Pešci so najšibkejši
    29.05.2013 Žagar med najboljšimi
    29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
    26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
    25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
    25.04.2013 Kratkovidnost
    28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
    28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
    28.03.2013 Od voznika do komentatorja
    28.03.2013 Nevarna jeza
    28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
    28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
    28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
    28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
    28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
    28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
    28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
    28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
    28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
    27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
    27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
    25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
    25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
    25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
    25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
    25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
    25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
    22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
    12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
    12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
    12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
    12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
    12.12.2012 Uvodnik, december 2012
    12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
    07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
    07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
    07.11.2012 Uvodnik, november 2012
    07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
    07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
    06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
    06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
    05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
    05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
    29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
    29.08.2012 Milejše kazni!
    06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
    25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
    05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
    04.04.2012 VW lego avto

    Pomoč na cesti

    1987 ali ++386 1 5305 353
    24 ur na dan, vse dni v letu
    Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
    Za več informacij kliknite tu.

    Informacijski center

    brezplačna št.: 080 28 20
    stac. tel.: +386 1 5305 300