AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

112 let merilnika hitrosti

112 let merilnika hitrosti

Kako hitro?


Podatek o tem, kako hitro se peljemo z avtom, sodi med informacije, ki so nujno potrebne za vožnjo. Ne zgolj zato, da lahko pravilno upoštevamo hitrostne omejitve; točna informacija o hitrosti nam je lahko v veliko pomoč tudi pri pravilni oceni naše hitrosti med vožnjo. Merilniki hitrosti so zato stari skoraj toliko kot avto, skozi zgodovino pa se niso prav veliko spreminjali – šele pred dobrimi dvajsetimi leti so elektro-magnetne merilnike začeli nadomeščati elektronski.

Telesni občutki in naša čutila nam pomagajo pri vrsti opravil, dejavnosti in ravnanj, med njimi tudi pri vožnji. A pri nekaterih opravilih so telesni občutki premalo natančni za pravilno oceno; težko, na primer, zgolj z občutkom ocenimo, koliko goriva je še v rezervoarju, s kakšno hitrostjo se vrti ročična gred motorja ali s kakšno hitrostjo vozimo po cesti. Človeško telo na primer zelo dobro zaznava pospeške in pojemke, zelo slabo pa lahko oceni konstantno hitrost premikanja. Zato za natančnejšo oceno stvari, o katerih nas občutki lahko prevarajo, v avtu uporabljamo merilnike – med njimi tudi merilnik hitrosti.

Od magneta do koračnega motorja


Merilnik hitrosti, ki so ga uporabljali avtomobili do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, tehnološko temelji na merilniku hitrosti, ki ga je leta 1902 patentiral nemški izumitelj Otto Shulze. Patent je opisal delovanje naprave, pri kateri kolo ali zobnik poganja prožno gred, ta pa v merilniku hitrosti vrti magnet. Vrtenje magneta ob pomoči vrtinčastih tokov premika posebno kovinsko ploščo v eni smeri. Posebna vzmet nudi upor kovinski plošči, s pravilnim umerjanjem (in označeno skalo) pa ta kaže hitrost avtomobila.

Merilnike hitrosti s takšnim načinom delovanja oziroma prikazovanja hitrosti so vgrajevali v avtomobile vse do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so za prikaz hitrosti začeli uporabljati koračni motor. To je električni motor, ki deluje (oziroma se vrti) po vnaprej določenih korakih oziroma delcih zavrtljaja, krmili pa ga nadzorna enota, ki pret-varja signal kolesa ali zobnika menjalnika v potrebne korake koračnega motorja; več kot ima motor korakov, natančnejši je. Ker koračni motor krmili elektronski signal, je prikaz hitrosti digitalno zanesljiv in natančen.

Okroglo je (še vedno) najboljše


Tehnologija prikazovanja hitrosti se torej v zadnjih stotih letih ni veliko spreminjala, prav tako pa se ni veliko spreminjal način prikaza te hitrosti. Čeprav je v daljni in bližnji avtomobilski zgodovini kar nekaj avtomobilov hitrost prikazovalo digitalno s številčnim prikazom vrednosti, so tudi danes še vedno najbolj razširjeni klasični merilniki z iglo in okroglo skalo vrednosti. Razlog, da se je obdržala takšna oblika merilnikov, tiči v ergonomiji; okrogli merilniki ponujajo najboljšo preglednost, saj voznik lahko z enim pogledom razbere oziroma izve vse potrebno, hkrati pa lahko ob igli na okroglem merilniku vidi tudi sosednje hitrosti in tudi hitrost premikanja kazalca, kar je koristen podatek pri ocenjevanju pospeševanja ali zaviranja.

Ker hitrost za voznika ni edini pomemben podatek, je običajno pred voznikom še nekaj drugih najpomembnejših merilnikov in opozoril, kot so merilnik motornih vrtljajev, merilnik količine goriva, opozorilne lučke in podobno; vse skupaj na armaturni plošče neposredno pred voznikom oziroma za volanskim obročem. Radio, podatki o delovanju gretja in zračenja ter prikaz delovanja nekaterih drugih naprav za vožnjo niso nujno potrebni, zato so običajno ločeni od prikazovalnikov najnujnejših podatkov; večina avtomobilov ima zato pred voznikom oziroma za volanskim obročem le najnujnejše merilnike (hitrost, motorni vrtljaji, gorivo, opozorilne lučke), na sredinskem delu armaturne plošče pa so prikazane vse ostale informacije o delovanju avtomobila in infotainment naprav. A tudi to pravilo se v zadnjih letih spreminja, saj infotainment sistemi, torej naprave za informacije in zabavo, postajajo vse pomembnejše. Tudi sodobni mobilni telefoni postajajo pomemben sestavni del avtomobilov (o čemer smo pisali v prejšnji Motoreviji), zato vse več avtomobilskih izdelovalcev neposredno v vidno polje voznika vključuje tudi podatke mobilnika; ostro ločevanje prikazov najnujnejših in manj pomembnih podatkov tako ni več mogoče. Prve takšne instrumentne plošče že lahko vidimo v nekaterih novejših avtomobilih, še več jih bomo lahko preskusili v prihodnosti; digitalno armaturno ploščo novega audija TT smo predstavili v prejšnji Motoreviji.

Prikazovalniki na steklo


Projekcijski prikazovalniki -podatkov na vetrobransko steklo (HUD – Head Up Display) izvirajo iz vojaškega letalstva, v avtomobilih pa jih poznamo že od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Tovrstni prikazovalniki delujejo tako, da projecirajo podatke na vetrobransko steklo, zaradi optike vzporednih žarkov pa voznik podatkov ne vidi na vetrobranskem steklu, pač pa na določeni razdalji za vetrobranskim steklom – kot da bi “lebdeli” nad pokrovom motornega prostora. Prvi HUD podatki so bili enobarvni in preprosti, najnovejši podatki imajo že raznobarvno grafiko in več informacij; ob hitrosti in nekaterih opozorilih so prikazani tudi navigacijski napotki in še kaj.

Največja prednost tovrstnega prikazovanja podatkov je njihov položaj natanko v vidnem polju oziroma smeri gledanja voznika – vozniku sploh ni treba odvrniti pogleda s ceste, zaradi projeciranja podatkov pred avto pa tudi ne vsakič izostriti pogleda.

Sprva so bili HUD prikazovalniki rezervirani za športne ali prestižne avtomobile, zdaj pa se selijo tudi v avtomobile nižjih razredov – čeprav so praviloma še vedno del dodatne opreme, jim z vse večjo razširjenostjo pada tudi cena.

Merilniki prihodnosti


Osnovni zakoni ergonomije v avtomobilu se kljub razvoju ne spreminjajo; podatki – med njimi ima pomembno vlogo še vedno hitrost – morajo biti prikazani razločno in razumljivo, hkrati pa morajo biti najpomembnejši podatki čim bližje voznikovemu vidnemu polju, da temu ni treba za dalj časa odvračati pogleda s ceste. Kljub razvoju informacijske tehnologije, ki je omogočila uporabniku in vozniku dostop do številnih podatkov o avtomobilu, infrastrukturi in okolici, bodo tudi v prihodnosti merilniki ostali razumljivi, razločni in pred očmi voznikov – med njimi bo imel merilnik hitrosti še vedno osrednje mesto.

Tudi policisti merijo


Hitrost vožnje posameznega avtomobila precej učinkovito lahko izmerijo tudi policisti (a si to verjetno želi le malokateri voznik). Policisti prehitre voznike lovijo z radarskimi in laserskimi merilniki hitrosti. Radarski merilniki hitrosti delujejo po načelu Dopplerjevega efekta; policist usmeri snop mikrovalov v avto v gibanju in ujame odbite mikrovalove, naprava izmeri frekvenco signala oziroma dopplerjev zamik, s tem pa je znana tudi hitrost premikajočega se avtomobila. Laserski merilniki hitrosti delujejo podobno, le da so bolj neposredni in hitrejši, saj merijo čas, ki ga laserska svetloba rabi za pot do avtomobila in nazaj.

Obe napravi sta zelo natančni, a le če so izpolnjeni tudi vsi pogoji za pravilno izvedeno merjenje. Te pogoje določa pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu, kjer je med drugim zapisan pravilen postopek merjenja hitrosti, določena je usposobljenost merilca (policista), pa tudi meroslovne in tehnične zahteve za merilnike. V omenjenem pravilniku so zapisane tudi “varnostne razlike” oziroma “največja možna vrednost merilnega pogreška pri uporabi posameznega merilnika hitrosti”. Vrednost varnostne razlike se odšteje od izmerjene hitrosti vozila – gre torej za nekakšno toleranco oziroma pav-šalno zmanjšanje izmerjenih vrednosti.

Odbitki


Pri izmerjenem rezultatu hitrosti morajo uradne osebe upoštevati – in s tem odšteti od meritve – naslednje varnostne razlike:
  • 5 km/h pri merilnem rezultatu do vključno 100 km/h;
  • 7 km/h pri merilnem rezultatu od 100 km/h do vključno 200 km/h;
  • 11 km/h pri merilnem rezultatu nad 200 km/h. 

Če gre za merjenje hitrosti v ovinkih, se upošteva varnostna razlika 11 odstotkov izmerjene vrednosti, pri merjenju s sledenjem pa je varnostna razlika odvisna od dolžine merjenja in sega od 15 do 6 km/h (za krajše dolžine merjenja je večja, za daljše pa manjša).
Če vam je policist s stacionarnim radarjem torej nameril hitrost 100 km/h, bo v zapisniku zapisana hitrost 95 km/h.

Dodatne meritve


Merilnik hitrosti v avtomobilu ni edini način merjenja hitrosti, s katero vozimo. Ob ročnem merjenju hitrosti s štoparico v roki in zunanjih orientirjih z znano razmaknjenostjo lahko danes zelo preprosto izmerimo hitrost tudi s sodobnim pametnim mobilnikom (različnih operacijskih sistemov). Uporabnikom je namreč na voljo cela vrsta plačljivih ali brezplačnih aplikacij, ki merijo hitrost ob pomoči satelitskega navigacijskega omrežja GPS. Aplikacije, ki za delovanje uporabljajo GPS sprejemnik v mobilniku, namreč lepo in grafično barvito prikažejo našo hitrost premikanja, natančnost tovrstnih GPS merilnikov hitrosti pa je večja od avtomobilskih merilnikov. Če je v avtu vgrajena navigacijska GPS naprava, lahko hitrost praviloma preberete tudi na zaslonih teh naprav – tudi tu je hitrost merjena satelitsko in zato natančnejša od merilnika na armaturni plošči.

Namišljena hitrost: zakaj merilniki hitrosti lažejo?


Merilnik hitrosti v našem avtu naj bi kazal, kako hitro se peljemo. A kako natančen je merilnik? Je naša hitrost res tolikšna, kot nam kaže merilnik hitrosti? Kolikšna so odstopanja in od česa so odvisna? Odgovor na kratko: merilnik hitrosti v avtomobilu ni povsem natančen, ker zaradi načina merjenja hitrosti in spreminjajočih se mehanskih okoliščin tudi ne more biti. Največji vpliv na meritev imajo namreč pnevmatike oziroma njihov obseg. Ta se namreč lahko spreminja, merilnik pa je lahko umerjen le na točno določen obseg pnevmatik. Spremembe obsega so sicer običajno precej majhne, a dovolj velike, da vplivajo na meritve, saj zmanjšan obseg na primer pomeni, da se pnevmatika vrti malce hitreje, zato se tudi na merilniku prikazuje malce višja hitrost od resnične. Spremembe obsega pnevmatik lahko nastanejo zaradi obrabe (obraba “požre” nekaj gumene zmesi tekalne površine) ali premajhnega tlaka v pnevmatiki, merilnik pa prikazuje napačno hitrost tudi v nasprotnem primeru, ko je obseg pnevmatik večji od tistega, na katerega je bil umerjen merilnik hitrosti. Ker sodobni merilniki hitrosti podatke o hitrosti dobivajo iz tipala na zobnikih menjalnika, ne morejo upoštevati hitrosti vrtenja pnevmatik; zobnik oziroma os se vrti z določeno hitrostjo, pnevmatike pa zaradi zmanjšanega obsega pri isti hitrosti vrtenja zobnikov opravijo krajšo pot pri enem zavrtljaju – in seveda daljšo, če je obseg pnevmatik večji od umerjenega.

Razlika ni velika, se pa na merilniku hitrosti pozna; razlika med obsegom nove pnevmatike in povsem obrabljene pnevmatike pomeni približno 2 odstotka razlike v prikazovanju hitrosti. Približno en odstotek odstopanja prinese tudi za 0,3 bara (oziroma 30 kPa) spremenjen tlak polnjenja pnevmatike.

Ker je hitrost avtomobila pomemben element vožnje in tudi odgovornosti voznika v zakonskem smislu, so zakonodajalci avtomobilskega področja predvideli odstopanja pri prikazovanju hitrosti in spisali ustrezne zakonske in tehnične zahteve, ki jih morajo upoštevati vsi avtomobilski izdelovalci in izdelovalci merilnikov. Skupna točka tem zahtevam je, da merilniki ne smejo prikazovati manjše hitrosti od resnične, lahko pa prikazujejo večjo, a tudi to je zakonsko omejeno. V praksi to pomeni, da so merilniki hitrosti vedno zasnovani tako, da prikazujejo večjo hitrost od resnične, to odstopanje navzgor oziroma dovolj velika toleranca pa deluje kot varovalka v primerih, ko je zaradi tehničnih okoliščin izmerjena hitrost avtomobila manjša od resnične. Merilniki hitrosti avtomobilov, ki so naprodaj na evropskem avtomobilskem trgu, morajo upoštevati tehnične standarde, zapisane v uredbi ECE-R 39, kjer je zapisano, da izmerjena hitrost nikoli ne sme biti manjša od resnične, večja od resnične pa je lahko za največ eno desetino in 4 km/h. Če to prevedemo v številke: ob resnični hitrosti 100 km/h lahko naš merilnik hitrosti kaže najmanj 100 km/h in največ 114 km/h. Ker so naše pnevmatike lahko obrabljene (ali manjše od originalnih), merilnik hitrosti zato vselej kaže več od resnične hitrosti.

Kako natančni so merilniki hitrosti oziroma kako veliko je vgrajeno odstopanje, je odvisno tudi od vrste avtomobila. Avtomobili, pri katerih je homologirana vgradnja večjega razpona velikosti pnevmatik, imajo merilnike z večjimi odstopanji, ker pač uporabnik lahko vozi z večjimi ali manjšimi pnevmatikami. Tako pride do zanimivega pojava, pri katerem merilniki hitrosti šport-nih ali prestižnih avtomobilov z velikimi premeri pnevmatik (in večjim razponom dovoljenih dimenzij pnevmatik), “lažejo” bolj kot merilniki manjših, skromnejših (in cenejših) avtomobilov.

Blaž Poženel





Sorodne novice

    Komentarji

    Dodaj komentar:
    Dodaj

    Ostale novice

    Novice
    27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
    27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
    27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
    27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
    27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
    27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
    27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
    27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
    27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
    09.12.2015 (Ne)pravičnost?
    09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
    09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
    09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
    09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
    09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
    05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
    05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
    04.11.2015 Kdo koga ščiti?
    04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
    04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
    04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
    02.10.2015 Epilog
    02.10.2015 Do zadnje kapljice?
    02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
    02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
    02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
    01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
    01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
    26.08.2015 (Pre)obrat
    26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
    26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
    26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
    26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
    26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
    26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
    26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
    26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
    26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
    09.07.2015 Izzivi in zaveza
    09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
    09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
    09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
    04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
    04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
    04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
    04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
    06.05.2015 Strategija
    06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
    06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
    06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
    06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
    06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
    01.04.2015 Izmenjava
    01.04.2015 Umirjanje prometa
    01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
    01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
    01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
    01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
    01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
    01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
    01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
    04.03.2015 (Ne)požrešnost
    04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
    04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
    04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
    30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
    28.01.2015 Zasuk
    28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
    28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
    28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
    28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
    28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
    28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
    28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
    10.12.2014 Slepa ulica
    10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
    10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
    10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
    10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
    10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
    10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
    05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
    05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
    05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
    05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
    05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
    05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
    01.10.2014 Ironija usode
    01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
    01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
    01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
    01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
    28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
    28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
    28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
    28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
    28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
    28.08.2014 Janez Remše
    09.07.2014 Vrednote
    09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
    09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
    09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
    09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
    04.06.2014 Obveza in zaveza
    04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
    04.06.2014 25 let katalizatorja
    04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
    04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
    06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
    06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
    06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
    06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
    06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
    06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
    06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
    06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
    06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
    02.04.2014 Elektrošok
    02.04.2014 Divjad na cesti
    02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
    02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
    02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
    02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
    02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
    02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
    05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
    05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
    05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
    05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
    05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
    05.03.2014 Prestavitev
    03.02.2014 Davki za varnost?
    03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
    03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
    03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
    03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
    03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
    11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
    11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
    11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
    11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
    11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
    08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
    07.11.2013 Komu sveti?
    07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
    07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
    07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
    07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
    07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
    03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
    03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
    03.10.2013 Svetovni prvak!
    03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
    02.10.2013 Avtogol
    30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
    29.08.2013 (Iz)govori
    29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
    29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
    29.08.2013 Električni avtomobili
    06.07.2013 Nevaren dotik
    06.07.2013 Pomemben mejnik
    06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
    06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
    06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
    05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
    05.07.2013 Pomoč iz zraka
    30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
    29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
    29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
    29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
    29.05.2013 Pešci so najšibkejši
    29.05.2013 Žagar med najboljšimi
    29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
    26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
    25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
    25.04.2013 Kratkovidnost
    28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
    28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
    28.03.2013 Od voznika do komentatorja
    28.03.2013 Nevarna jeza
    28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
    28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
    28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
    28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
    28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
    28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
    28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
    28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
    28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
    27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
    27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
    25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
    25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
    25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
    25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
    25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
    25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
    22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
    12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
    12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
    12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
    12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
    12.12.2012 Uvodnik, december 2012
    12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
    07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
    07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
    07.11.2012 Uvodnik, november 2012
    07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
    07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
    06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
    06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
    05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
    05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
    29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
    29.08.2012 Milejše kazni!
    06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
    25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
    05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
    04.04.2012 VW lego avto

    Pomoč na cesti

    1987 ali ++386 1 5305 353
    24 ur na dan, vse dni v letu
    Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
    Za več informacij kliknite tu.

    Informacijski center

    brezplačna št.: 080 28 20
    stac. tel.: +386 1 5305 300