AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

25 let Audijevih dizelskih motorjev z neposrednim vbrizgavanjem

25 let Audijevih dizelskih motorjev z neposrednim vbrizgavanjem

Izjemen razvoj!


Ko beseda nanese na dizelske motorje je skoraj samoumevno, da govorimo o motorjih z neposrednim vbrizgavanjem goriva, saj so danes vsi dizelski motorji takšne zasnove. A dizelski motorji z neposrednim vbrizgavanjem goriva so se uveljavili šele v zadnjih dveh desetletjih. Pomembno vlogo pri tem je imel Audi, ki je bil eden izmed prvih, ki je v osebni avto vgradil dizelski motor z neposrednim vbrizgavanjem goriva – prej so imeli vsi osebni avtomobili dizelske motorje s posrednim vbrizgavanjem goriva. Prvič so tak avto predstavili na mednarodni avtomobilski razstavi IAA v Frankfurtu septembra leta 1989, torej pred 25 leti.

Audi sicer ni bil prvi, ki je dizelski motor z neposrednim vbrizgavanjem vgradil v osebni avto. Fiat je namreč že leta 1986 na trg poslal fiat cromo z dizelskim motorjem z neposrednim vbrizgavanjem goriva in turbinskim polnilnikom z oznako TD i. e., vendar pa avta kupci – tudi zaradi tehničnih težav motorja – niso dobro sprejeli in zato ga je Fiat dokaj hitro umaknil iz ponudbe.

Začetek z audijem 100 TDI


Precej drugače je bilo pri Audiju, ki se je takrat želel prebiti med prestižne znamke tudi s tehničnimi novostmi z motom Napredek s tehniko, ki ga je uveljavljal dr. Ferdinand Piech, ki je bil najprej vodja razvoja in nato glavni direktor Audija. Ena izmed tehničnih novosti je bil tudi dizelski motor z neposrednim vbrizgavanjem – in ker je Audi takrat prisegal na petvaljne motorje, je bil tudi novi dizelski motor petvaljnik, najprej pa so ga vgradili v audi 100, torej v model, iz katerega je pozneje nastal audi 6. Bralci Motorevije so bili tedaj kar temeljito seznanjeni s to Audijevo novostjo. V drugi številki Motorevije letnika 1990 je bil objavljen članek Franceta Kmetiča o novem audiju 100 z naslovom Tiho in hitro. 2460 kubični motor je zmogel 88 kW (120 KM) pri 4250 vrtljajih v minuti, največji navor je bil 265 Nm, normna poraba goriva je bila 4,2 l/100 km pri vožnji z 90 km/h, 5,8 l/100 km pri vožnji s 120 km/h in 7,2 l/100 km pri mestni vožnji – tedaj so pač veljali še stari standardi za merjenje porabe goriva. A tudi pri Audiju so s tem motorjem sprva bolj tipali trg kot pa bili prepričani v dobro prodajo. V Motoreviji je pisalo, da prvo leto načrtujejo prodajo 1500 do 2000 takšnih avtov v ZRN (ja, tedaj je bila še Zvezna republika Nemčija, obstajala je tudi še NDR), pa še tja do tisoč v drugih evropskih državah. Že naslednje leto (v novem audiju 100) naj bi številka narasla na 15.000, od tega tretjino za nemški trg.

Hkrati z zapisom o novem audiju 100 TDI smo v isti številki Motorevije objavili tudi podroben tehnični opis dizelskega motorja z neposrednim vbriz-gavanjem goriva in tudi o vseh težavah, s katerimi se soočajo tehniki pri razvoju motorja. Ena izmed glavnih razlik je bila tlak pri vbrizgavanju goriva. Tedaj so govorili o tlaku približno tisoč barov, kar je približno trikrat več kot pri motorju s posrednim vbrizgavanjem goriva. “Za nadaljnji razvoj dizelskih motorjev je odločilnega pomena vbrizgalni sistem, ki zaostaja za skokovitim razvojem motornih konstrukcij,” je že tedaj zapisal Tomaž Porekar v Motoreviji in opisal, kako je Audi v svoj TDI motor vgradil posebne brizgalke (šobe). Seveda se je razpisal tudi o hrupu motorja in njegovi zadušitvi v osebnih avtomobilih, o čistosti izpušnih plinov, o cenah (audi 100 TDI je tedaj v ZRN stal 42.000 nemških mark, torej približno sedanjih 21.000 evrov, kar pa se je avtorju zdelo zelo drago), predvsem pa seveda o prednostih: pri enakih tehničnih lastnostih namreč motor z neposrednim vbrizgavanjem porabi od 15 do 20 odstotkov manj energije.

Takšen je torej pogled na začetek dizelskih motorjev z neposrednim vbrizgavanjem, ki so jih tehniki nenehno izpopolnjevali. To je bilo mogoče zato, ker se je elektronika vse boj uveljavljala tudi v avtomobilih in je omogočala boljšo podporo delovanja motorja oziroma vseh spremljajočih naprav.

Preskok


Pri Audijevem dizelskem motorju z neposrednim vbrizgavanjem goriva je sprva za dovod goriva v vbrizgalne šobe skrbela rotacijska črpalka. Velik preskok so naredili leta 1994, ko je Bosch razvil sistem dovoda goriva črpalka – šoba, pri katerem je imela vsaka šoba svojo črpalko, kar je omogočalo bolj natančno dovajanje goriva (tako časovno kot količinsko) v valje motorja. Še danes velja, da je sistem črpalka – šoba izredno zanesljiv in trpežen.

Dizelski motorji so se vse bolj uveljavljali, razvijali jih niso le v Evropi, temveč tudi drugod po svetu. Leta 1995 je japonski Denso razvil vbrizgavanje goriva prek skupnega voda – z angleško oznako common rail. Ta je kmalu dokazal svoje prednosti in je danes običajni način vbrizgavanja goriva v vseh dizelskih motorjih v osebnih avtomobilih.

Seveda pa razvoj dizelskih motorjev z neposrednim vbrizgavanjem ni temeljil samo na spremembah vbrizgavanja goriva, temveč tudi pri raznih drugih napravah: turbinskem polnilniku, hlajenju, čiščenju izpušnih plinov in saj, pa tudi v konstrukciji motorjev, ki so dosegli celoten spekter – od majhnih trivaljnih do 12-valjnega TDI motorja.

Od 1,2 do 6 litrov


Največji preboj so nedvomno naredili leta 1991, ko so predstavili 1,9-litrski štirivaljni motor s turbinskim polnilnikom z variabilnim turbinskim polnilnikom, ki je zmogel 66 kW (90 KM) in so ga sprva vgrajevali v takratni audi 80. Štiri leta pozneje so za vgradnjo v novi audi A4 predstavili posodobljeno različico z 81 kW (110 KM). Leta 1997 je Audi predstavil 2,5-litrski šestvaljnik z valji postavljenimi v obliki črke V in s po štirimi ventili na valj, dve leti pozneje so predstavili 3,3-litrski osemvaljnik v V obliki, vsaka skupina valjev pa je imela svoj turbinski polnilnik. Leta 2001 je Audi naredil korak v povsem nasprotno smer – predstavili so 1,2-litrski trivaljni TDI motor, ki so ga vgrajevali v majhen A2 narejen iz aluminija, ki je imel porabo goriva 2,99 litra na 100 km. Obrat v nasprotni smeri je sledil leta 2008, ko so začeli izdelovati 6-litrski dvanajstvaljni motor z valji postavljenimi v V razporeditvi, ki je zmogel 368 kW (500 KM) in 1000 Nm navora. Pred tremi leti je Audi predstavil 3-litrski V6 TDI motor z dvema turbinskima polnilnikoma. Ker je Audi del koncerna Volks-wagen, so njegove motorje uporabljali tudi v modelih drugih znamk koncerna Volkswagen – tako kot je Audi vseskozi v svoje modele vgrajeval 2-litrski štirivaljni TDI motor, ki je nasledil 1,9-litrski motor, v zadnjem obdobju pa tudi 1,6-litrski TDI motor.

Kakšen napredek so naredili Audijevi dizelski motorji z neposrednim vbrizgavanjem, najbolje dokazujejo naslednji podatki: specifična moč motorja je se v tem času povečala za 133 odstotkov, navor za 125 odstotkov, izpust ogljikovodikov in dušikovih oksidov so zmanjšali za 95 odstotkov, izpust saj za 99 odstotkov.

Učenje na dirkah


Audijevi inženirji pa svojega tehničnega znanja niso dokazovali le v serijskih avtomobilih, temveč tudi na dirkalnih stezah. Leta 2006 je Audi na 24-urni dirki v Le Mansu nastopil z dirkalnikom s TDI motorjem. Izmed 13 zmag na dirki v Le Mansu jih je kar osem dosegel z dirkalniki, ki jih je poganjal dizelski motor z neposrednim vbrizgavanjem goriva – zadnjo in to celo dvojno zmago je dosegel na letošnji dirki. Prav v dirkalnikih pridobljeno znanje prenesejo tudi v motorje za serijske avtomobile.

Kaj bo prinesla prihodnost?


In kakšna bo prihodnost Audijevih dizelskih motorjev? Tehnični razvoj se bo nadaljeval tako v konstrukciji motorjev kot spremljajočih naprav, na primer vbrizgalnega sistema. Ta zdaj deluje s tlakom približno 2000 barov, v dirkalnikih uporabljajo tlak med 2700 in 3000 barov, injektorji, ki zdaj zmorejo do osem vbrizgavanj v enem delovnem ciklu, bodo postali še zmogljivejši. Prav tako se bo povečeval tlak v turbinskem polnilniku, ki pri novih motorjih že znaša 3,2 bara. Vse to bo pripomoglo k nadaljnjemu zmanjševanju porabe goriva in s tem k manjšemu onesnaževanju okolja – leta 2020 naj bi Audijevi modeli v povprečju v ozračje izpustili le še 95 g CO2 na kilometer. K čistejšemu izpuhu pa bodo prispevali tudi novi postopki čiščenja izpušnih plinov. Tako naj bi prihodnje leto čistejši izpuh dosegli tako, da bodo namesto oksidacijskega katalizatorja začeli uporabljati oksidacijski katalizator za shranjevanje dušikovih oksidov. Ta dušikovih oksidov pri nizkih temperaturah izpušnih plinov, torej pri delovanju hladnega motorja in pri majhnih obremenitvah, ne bo sproti razgrajeval, temveč jih bo shranjeval, dokler shranjevalnik ne bo poln, v vseh ostalih primerih pa bo razgradnjo dušikovih oksidov opravljal filter sajastih delcev z SCR (selektivno katalitično redukcijo) delovanjem ob pomoči sečnine (AdBlue dodatka).

Električni kompresor


Ena od novosti, ki jih pripravljajo in so že v preskušanju, je vgradnja električnega kompresorja. Turbinski polnilnik za svoje delovanje potrebuje izpušne pline, ki jih zagotovi motor šele pri določenem številu vrt-ljajev. Pri zelo nizkih vrtljajih motorja zato nastane tako imenovana turbo luknja, ko motor ni dovolj odziven. Z vgradnjo električnega kompresorja, ki deluje seveda ob pomoči elektrike in ni odvisen od vrtljajev motorja, so motorju zagotovili boljšo odzivnost tudi pri zelo nizkih vrtljajih in s tem izničili turbo luknjo. Kompresor poganja električni motor z največjo močjo 7 kW, ki rotor kompresorja požene do polne hitrosti v 250 milisekundah. Električno energijo za delovanje električnega kompresorja avto pridobi z rekuperacijo ob enakomerni vožnji (tako imenovanem križarjenju), tako da njegovo delovanje ne zahteva dodatne energije. Za delovanje sistema je vgrajen dodaten 48 voltni električni krogotok, energija ob rekuperaciji pa se shranjuje v posebni litij-ionski bateriji. Poseben konverter omogoča povezljivost baterije z 12-volt-nim električnim sistemom.

Boljša odzivnost motorja z električnim kompresorjem se ne pozna zgolj pri speljevanju, temveč tudi pri pospeševanju. Tako so na primer pri audiju A6 TDI concept z 3-litrskim V6 TDI motorjem skrajšali pospeševanje v šesti prestavi od 60 do 120 km/h iz 13,7 na 8,3 sekunde.

Hibridni pogon s TDI motorjem


Audi bo TDI motor uporabil tudi za hibridni pogon, tudi za vgradnjo priključnega hibrida v kombinaciji z V6 TDI motorjem, ki bo imel skupno moč 275 kW in 700 Nm navora, avto pa bo lahko vozil zgolj na elektriko do 50 kilometrov.

7,5 milijona TDI motorjev


V četrt stoletja so pri Audiju naredili več kot 7,5 milijona TDI motorjev – zgolj lani skoraj 600.000. Trenutno ponujajo 156 različic avtomobilov s TDI motorji. To zgovorno dokazuje, kako pomembni so bili in so še vedno ti motorji za Audijev vzpon med prestižne znamke s sodobno tehnologijo, ki jo še vedno poudarja začetni slogan Napredek s tehniko. 6

Sintetični dizel: za majhne izpuste


Dizelsko gorivo seveda izdelujejo iz nafte. Ameriška družba Joule iz Bedforda v ZDA pa raziskuje izdelavo sintetičnega dizelskega goriva ob pomoči posebnih enoceličnih mikroorganizmov, ki so veliki tri tisočinke milimetra. Za svoje delovanje potrebujejo vodo, ogljikov dioksid (CO2) in sončno energijo. Mikroorganizmi izvedejo postopek, ki se imenuje kisikova fotosinteza, s katero si zagotovijo svojo rast, obenem pa ustvarijo ogljikove hidrate in kisik. Zelo pomembno je, da mikroorganizmi za svoje delovanje ne potrebujejo čiste pitne vode, temveč lahko uporabljajo tudi slano vodo ali pa odpadne vode.

Strokovnjaki družbe Joule so proces kisikove fotosinteze spremenili tako, da mikroorganizmi proizvajajo alkane, ki so pomembni deli dizelskega goriva, neposredno iz ogljikovega dioksida. Gorivo potem ločijo od vode in ga sčistijo. Takšno dizelsko gorivo je brez žvepla in aromatov, medtem ko je dizelsko gorivo iz nafte mešanica različnih ogljikovodikovih spojin.

Novo gorivo zagotavlja odlične lastnosti pri vžigu zaradi visokega cetanskega števila, njegova kemijska sestava pa omogoča neomejeno mešanje s fosilnim dizelskim gorivom, v sodobnih dizelskih motorjih pa lahko uporabljajo tudi zgolj sintetični dizel.

Družba Joule je patentirala izdelavo sintetičnega dizla, Audi pa je njen edini avtomobilski partner, ki pri razvoju sodeluje z znanjem svojih inženirjev in zagotavlja testiranja.

Po predvidevanjih naj bi do serijske izdelave sintetičnega dizla lahko prišlo v nekaj letih.

France Kmetič




Značke

tehnologija

Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj

Ostale novice

Novice
27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
09.12.2015 (Ne)pravičnost?
09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
04.11.2015 Kdo koga ščiti?
04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
02.10.2015 Epilog
02.10.2015 Do zadnje kapljice?
02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
26.08.2015 (Pre)obrat
26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
09.07.2015 Izzivi in zaveza
09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
06.05.2015 Strategija
06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
01.04.2015 Izmenjava
01.04.2015 Umirjanje prometa
01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
04.03.2015 (Ne)požrešnost
04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
28.01.2015 Zasuk
28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
10.12.2014 Slepa ulica
10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
01.10.2014 Ironija usode
01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
28.08.2014 Janez Remše
09.07.2014 Vrednote
09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
04.06.2014 Obveza in zaveza
04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
04.06.2014 25 let katalizatorja
04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
02.04.2014 Elektrošok
02.04.2014 Divjad na cesti
02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
05.03.2014 Prestavitev
03.02.2014 Davki za varnost?
03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
07.11.2013 Komu sveti?
07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
03.10.2013 Svetovni prvak!
03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
02.10.2013 Avtogol
30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
29.08.2013 (Iz)govori
29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
29.08.2013 Električni avtomobili
06.07.2013 Nevaren dotik
06.07.2013 Pomemben mejnik
06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
05.07.2013 Pomoč iz zraka
30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
29.05.2013 Pešci so najšibkejši
29.05.2013 Žagar med najboljšimi
29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
25.04.2013 Kratkovidnost
28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
28.03.2013 Od voznika do komentatorja
28.03.2013 Nevarna jeza
28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
12.12.2012 Uvodnik, december 2012
12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
07.11.2012 Uvodnik, november 2012
07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
29.08.2012 Milejše kazni!
06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
04.04.2012 VW lego avto

Pomoč na cesti

1987 ali ++386 1 5305 353
24 ur na dan, vse dni v letu
Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
Za več informacij kliknite tu.

Informacijski center

brezplačna št.: 080 28 20
stac. tel.: +386 1 5305 300