AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Zaščita pred avtocestnim hrupom

Zaščita pred avtocestnim hrupom

Več prometa, več hrupa, več ograj


Kdor se je v poletnih mesecih vozil po slovenskih avtocestah v bližini Celja in Vrhnike, je imel veliko možnosti, da si od blizu ogleda gradnjo protihrupnih ograj. Tudi v medijih je gradnja protihrupnih ograj pogosta tema, saj je zaradi njih prihajalo (in še prihaja) do zastojev. Marsikdo se zato sprašuje, ali so protihrupne ograje res nujno potrebne in ali je potrebna tako obsežna gradnja – gradbišča so namreč videti, kot da bi gradbinci širili cesto, ne pa postavljali ograje ...

O protihrupnih ograjah smo v Moto-reviji obširno pisali že v začetku leta 2009, ko smo tudi napovedali gradnjo novih protihrupnih ograj na omenjenih odsekih avtocest. Že takrat smo zapisali, da so protihrupne ograje del zaščite pred hrupom in s tem tudi eden od ukrepov varovanja okolja, ki ima prav-no podlago v kar nekaj zakonskih in podzakonskih aktih. Ti namreč določajo dovoljene vrednosti ravni hrupa v naravnem in življenjskem okolju, pa tudi ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje čezmernega hrupa.

Več prometa, več hrupa


Zelo pomemben dejavnik v ocenjevanju, zmanjševanju in preprečevanju čezmernega hrupa je količina prometa: stalno povečevanje prometa namreč pomeni tudi povečevanje hrupa. Zaradi bistveno številnejših vozil je raven hrupa presegla dovoljene mejne oziroma kritične vrednosti marsikje, kjer doslej niso bile presežene. V to enačbo je treba dodati še dvojno vrednotenje avtocest – na tiste, ki so bile zgrajene pred letom 1995 in veljajo za obstoječe vire hrupa (zanje so dovoljene kritične vrednosti hrupa), ter na avtoceste, za katere je bilo dovoljenje za gradnjo izdano šele po uveljavitvi v letu 1995 sprejete Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (zanje veljajo mejne vrednosti za vir hrupa). Na slednjih so izvedli potrebno protihrupno zaščito že ob sami gradnji avtoceste, na tistih, ki so bile zgrajene pred tem časom, pa je DARS že pred nekaj leti začel s postopno sanacijo prekomerne hrupne obremenjenosti. Na marsikaterem takšnem odseku so že v preteklosti postavljali protihrupne ograje (prvo so postavili leta 1985 na avtocesti prek ljubljanskega Barja), a zaradi naraščajočega prometa ne ustrezajo več danes veljavnim merilom.

Ob starejših avtocestah dovoljeno več hrupa


Za območja ob starejših avtocestah so dovoljene (kritične) vrednosti 69 dB(A) v dnevnem času in 59 dB(A) v nočnem času, ob novejših avtocestah pa veljajo mejne vrednosti hrupa 65 dB(A) v dnevnem in 55 dB(A) v nočnem času. Če je hrupnost večja od teh vrednosti (in če v bližini ceste prebivajo ljudje), je treba ob cesto postaviti protihrupno ograjo, ki je edini učinkovit način zaščite pred hrupom s ceste.

Že pred letom 1999 je bilo ob avtocestah postavljenih 25 kilometrov protihrupnih ograj, pospešeno gradnjo ograj pa so pri DARS začeli v zadnjih letih, ko so sprejeli in začeli uresničevati skupino projektov s tega področja. Do konca leta 2015 naj bi tako postavili protihrupne ograje in absorbcijske obloge portalov predorov v skupni dolžini 31,2 kilometra, skupaj pa naj bi bilo protihrup-nih tehničnih površin za skoraj 141.000 kvadratnih metrov. Precejšen del sredstev od skupno 61 milijonov evrov, kolikor bo stala postavitev protihrupnih ograj, prispeva Evropska skupnost iz sredstev evropske kohezijske politike.

Štajerska, dolenjska in primorska avtocesta


Postavitev protihrupnih ograj je razdeljena na štiri projekte na petih avtocestnih odsekih. Tako bo do konca prihodnjega leta na štajerski avtocesti postavljeno skoraj 10 kilometrov ograj med Dramljami in Celjem ter 8,5 kilometra ograj med Celjem in Arjo vasjo. Na dolenjski avtocesti bo skupaj z absorbcijsko oblogo portalov predorov stalo 1,5 kilometra ograj, na primorski avtocesti pa 4 kilometre ograj med Uncem in Postojno ter 7,5 kilometra ograj med Brezovico in Vrhniko.

21.000 ljudi preobremenjenih s hrupom


Na vseh omenjenih odsekih je raven hrupa višja od predpisane oziroma dovoljene, po študijah DARS pa to občuti 21.000 prebivalcev, ki živijo v neposredni bližini omenjenih avtocestnih odsekov. Ob tem velja povedati, da so se ponekod prebivalci naselili v novogradnje, ki so bile seveda zgrajene precej pozneje kot avtocesta; tak-šen primer predstavlja naselje novejših hiš na Brezovici, ki ga mora zdaj DARS zaščititi pred prekomernih hrupom z avtoceste – tudi prebivalci novogradenj imajo seveda pravico do mirnega bivanja brez prekomernega cestnega hrupa.

Dolgotrajna gradnja z razlogom


Gradnja protihrupnih ograj za voznike, ki se v kolonah premikajo po zoženih voznih pasovih mimo gradbišč, seveda predstavlja nevšečnost in pomeni načete živce voznikov, a protihrupne ograje je pač treba postaviti. Marsikoga med nami verjetno moti dolgotrajna gradnja in s tem nekajmesečno gradbišče na prometno najbolj obremenjenem avtocest-nem odseku med Brezovico in Vrhniko, a pri DARS imajo za to pojasnilo: “Dinamika izvajanja del, ki jo narekujejo geološko geomehanski pogoji, se prilagaja glede na posamezno lokacijo protihrupne ograje. Zaradi zagotavljanja stabilnosti in ustrezne nosilnosti grajenih nasipov na določenem delu odseka je potreben določen čas med posameznimi fazami izvajanja del in takrat se na tem odseku dela na nasipih ne izvajajo, ampak se izvajajo druga spremljajoča dela. Dela se izvajajo ob obstoječi AC po znanih barjanskih slabo nosilnih in zelo stisljivih tleh. Zaradi tega se gradnja izvaja fazno, nasip se vgrajuje po plasteh, pričakovani čas za konsolidacijo takšnih tal je od 3 do 8 mesecev v odvisnosti od lokacije. Temu je prilagojena tudi zasnova protihrupnih ograj na nasipih.”

Manj hrupa, manj razgleda


Do konca leta 2015 bodo protihrupne ograje na omenjenih odsekih avtocest dokončane, a ob povečevanju prometa bo prej ali slej prišlo do preobremenjenosti s hrupom tudi na drugih odsekih, kjer prekomernega hrupa še ni. Vse to seveda velja ob predpostavki, da se bo promet v prihodnosti res še povečeval – kar pa ni povsem samoumevno. Vsekakor pri DARS zaenkrat ne govorijo o nadaljnjih načrtih protihrupne zaščite, čeprav je tehničnih rešitev dovolj. Kakšne so te v praksi, lahko vidite že, če se zapeljete v Avstrijo; tam so protihrupne ograje precej višje kot pri nas – visoke ograje bistveno bolje ščitijo pred hrupom kot nizke. Prav tako lahko tam opazimo sredinske ograje med obema voznima pasovoma in celo protihrupne predore na gostonaseljenih območjih. Za voznike takšne avtoceste niso prijetne za vožnjo, saj visoki zidovi ob cesti zakrivajo pogled – brez razgleda po okolici in naravi vožnja izgubi svojo privlačnost. K temu velja dodati še negativen psihološki vidik vožnje med zidovi; ograje zakrijejo naravne orientacijske točke v okolici avtoceste in marsikdo se med ograjami počuti izgubljenega.

Motor, cesta, zrak: od kod cestni hrup?


Avtomobili z motorji na notranje zgorevanje so glasni. A pri nastanku hrupa, ki ga lahko slišimo s cest, je avtomobilski motor le del tega hrupa. Viri cestnega hrupa so namreč trije: že omenjeni motor, ob njem pa tudi hrup, ki ga pri vožnji delajo pnevmatike, in pa hrup, ki nastane zaradi prehoda nekega telesa skozi zrak.

Motorni hrup nastane zaradi zvoka ekplozij v motornih valjih pri notranjem zgorevanju, mehanskega hrupa premičnih delov v motorju in aerodinamično nastalega hrupa pri sesanju zraka in izpuhu. Količina motornega hrupa je odvisna od zvočne izolacije in od načlina vožnje, torej višine motornih vrtljajev. Motorni hrup je bolj slišen pri nižjih hitrostih, pri višjih pa imata večjo jakost aerodinamični hrup in hrup pnevmatik.

Hrup pnevmatik je pri hitrostih, ki so večje od 40 do 60 km/h, prevladujoč vir hrupa s ceste. Hrup izpod pnevmatik nastane, ko gumeni bloki na tekalni površini pnevmatike udarjajo ob cesto in ko iz kanalov pnevmatike izstisnejo zrak. Dodaten vir hrupa nastane, ko se ob obratu pnevmatike prej stisnjeni gumeni bloki znova raztegnejo v prvotno obliko. Jakost hrupa je odvisna od zasnove in izdelave pnevmatike, še bolj pa od vozne podlage ceste oziroma od strukture asfalta.

Ob pnevmatikah, ki z razvojem postajajo vse tišje, in vse boljši aerodinamiki avtomobilov največji potencial za zmanjšanje hrupa s ceste predstavlja vozna podlaga oziroma uporaba asfaltov, ki zmanjšujejo raven hrupa. Razvoj gre tudi na tem področju skokovito naprej, kar lahko vidimo v nekaterih nemških mestih, kjer so z uporabo sodobnih protihrupnih asfaltov močno znižali raven hrupa s cest in ulic. Je pa uporaba takšnih asfaltov seveda povezana s stroški – pri nas se s tem področjem zmanjševanja prekomerne hrupnosti s cest ukvarjamo premalo ali pa se sploh ne; Direkcija za ceste nima denarja niti za nujno sanacijo uničenih cest in redno vzvrževanje, kaj šele za preplastitev obremenjenih cest z najsodobnejšimi protihrupnimi asfalti.

Ne samo avtoceste: prekomeren hrup tudi na ostalih cestah


Promet ni prehrupen zgolj na avtocestah, pač pa tudi na ostalih cestah, marsikje celo bolj kot na avtocestah – tudi zato, ker stanovanjski objekti stojijo praviloma precej bližje navadnim cestam kot avtocestam. Leta 1999 je Direkcija RS za ceste izračunala obremenitev s hrupom na vseh 6156 kilometrih državnih cest, ki so bile takrat v upravljanju Direkcije. V raziskavi so ugotovili, da je skupna dolžina s hrupom preobremenjenih odsekov 2852 kilometrov, od tega poteka 579 kilometrov cest skozi naselja s strnjeno stanovanjsko pozidavo. Obremenitev s hrupom je največja ob prometnih odsekih tranzitnega značaja, ki potekajo skozi območja strnjene stanovanjske pozidave ali skozi naselja s tipično obcestno poselitvijo.

Ob navadnih cestah protihrupne ograje, kakršne postavljajo ob avtoceste, seveda ne pridejo v poštev. Največ lahko proti prekomernemu hrupu zaleže pravilno prostorsko načrtovanje in gradnja, težave pa so na tistih območjih, kjer naselja že stojijo, promet po cestah – in s tem hrupnost – pa se povečujeta. V takšnih primerih zakonodaja upravljalcem nalaga uporabo ukrepov za zmanjšanje hrupa. Med njimi so na primer uvedba omejitve hitrosti prometa, uvedba krožišč v izogib hrupu ob ustavljanju in speljevanju avtomobilov, preusmeritev prometa na druge ceste, pa tudi prometne zapore v središču mest ali posodobitev voznega parka mestnega prometa. Med ukrepi so tudi uporaba posebnega poroznega in tišjega asfalta, protihrupna sanacija objektov in namestitev protihrupnih ograj pri gradnji novih naselij na periferiji.

Če upravljalci cest ne zmanjšajo prekomerne hrupnosti, jih lahko prizadeti tudi tožijo. O tem priča ena največjih skupinskih tožb pri nas, ko so lastniki stanovanjskih hiš ob državni cesti od Dolge vasi do Maribora v letih od 1990 do 2008 vložili več kot 2500 zahtevkov za plačilo odškodnin za škodo, nastalo zaradi tovornega prometa na tej cesti. Od leta 2009 do 2011 jim je morala Direkcija za ceste izplačati za več kot osem milijonov evrov odškodnin, vsi zahtevki pa še niso rešeni.

Različne oblike


Protihrupne ograje so sestavljene iz temeljev (praviloma betonskih), železne nosilne konstrukcije in vstavljenih absorpcijskih elementov. Ti so najpomembnejši, saj vsrkajo cestni hrup; če teh elementov ne bi bilo v ograji, bi se zvok od ograje odbijal in še povečal hrupnost. Ti absorbcijski elementi so lahko različnih vrst – od lesa, jekla, nerjavečega jekla in aluminija do steklo-cementa, betona z lesom, lahkega betona ali pleksi stekla. Izbira materiala je prepuščena projektantom in izvajalcem, pri projektiranju pa morajo upoštevati različne dejavnike; emisijo in imisijo hrupa, dolžino in višino ograje, spekter in odboj hrupa ter še celo vrsto drugih dejavnikov.

Blaž Poženel




Značke

Avtocesta

Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj

Ostale novice

Novice
27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
09.12.2015 (Ne)pravičnost?
09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
04.11.2015 Kdo koga ščiti?
04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
02.10.2015 Epilog
02.10.2015 Do zadnje kapljice?
02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
26.08.2015 (Pre)obrat
26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
09.07.2015 Izzivi in zaveza
09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
06.05.2015 Strategija
06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
01.04.2015 Izmenjava
01.04.2015 Umirjanje prometa
01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
04.03.2015 (Ne)požrešnost
04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
28.01.2015 Zasuk
28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
10.12.2014 Slepa ulica
10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
01.10.2014 Ironija usode
01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
28.08.2014 Janez Remše
09.07.2014 Vrednote
09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
04.06.2014 Obveza in zaveza
04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
04.06.2014 25 let katalizatorja
04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
02.04.2014 Elektrošok
02.04.2014 Divjad na cesti
02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
05.03.2014 Prestavitev
03.02.2014 Davki za varnost?
03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
07.11.2013 Komu sveti?
07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
03.10.2013 Svetovni prvak!
03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
02.10.2013 Avtogol
30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
29.08.2013 (Iz)govori
29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
29.08.2013 Električni avtomobili
06.07.2013 Nevaren dotik
06.07.2013 Pomemben mejnik
06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
05.07.2013 Pomoč iz zraka
30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
29.05.2013 Pešci so najšibkejši
29.05.2013 Žagar med najboljšimi
29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
25.04.2013 Kratkovidnost
28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
28.03.2013 Od voznika do komentatorja
28.03.2013 Nevarna jeza
28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
12.12.2012 Uvodnik, december 2012
12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
07.11.2012 Uvodnik, november 2012
07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
29.08.2012 Milejše kazni!
06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
04.04.2012 VW lego avto

Pomoč na cesti

1987 ali ++386 1 5305 353
24 ur na dan, vse dni v letu
Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
Za več informacij kliknite tu.

Informacijski center

brezplačna št.: 080 28 20
stac. tel.: +386 1 5305 300