AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Električna mobilnost v Sloveniji

Električna mobilnost v Sloveniji

Na prelomnici?


Kdaj lahko pričakujemo večjo uveljavitev električnih avtomobilov v Sloveniji? Kaj nam bo prinesla električna mobilnost? Kaj bi morali storiti, da bi električni avtomobili postali bolj zanimivi za kupce? Je vožnja z električnimi avtomobili cenejša kot z avtomobili z motorji na notranje zgorevanje? To je samo nekaj vse bolj pogostih vprašanj, na katera skušamo odgovoriti v tem zapisu.

Čeprav o električnih avtomobilih govorimo že vrsto let, so na slovenskih cestah še vedno prave izjeme. Registriranih je namreč le nekaj deset pravih električnih avtomobilov (z ali brez podaljševalnika dosega), prav tako je zelo malo tudi priključnih hibridnih avtomobilov, ki del poti lahko prevozijo zgolj s pogonom na električni motor. To pomeni, da se nekatere optimistične napovedi o uveljavitvi električnih avtomobilov izpred nekaj let (še) niso uresničile. Nekateri modeli električnih avtomobilov, ki so vsaj na papirju veliko obetali, kot na primer opel ampera, so na trgu doživeli popoln polom: ne le na našem trgu, ki je pač cenovno zelo občutljiv, temveč tudi na trgih ekonomsko močnejših držav. Še največji premik je na slovenskem trgu naredil sposojevalec avtomobilov Avantcar, ki v najem ponuja tudi električne avtomobile: od tesle, nissana leafa do električnega smarta.

Bolj pomenljivo je nedvomno, da se Renault kot največji izdelovalec električnih avtomobilov in kot vodilna znamka na slovenskem trgu, še ni odločil, da bi svoje električne avtomobile ponudil tudi slovenskim kupcem. Očtino pa bo kaj kmalu drugače. Že ob obisku prvega moža koncerna Renault Nissan Carlosa Ghosna v Sloveniji maja letos je ta napovedal tudi prodajo električnih avtov. Renault Nissan Slovenija je letos jeseni sklenil dogovor s Centrom odličnosti nizkoogljičnih tehnologij (CONOT) pri Kemijskem inštitutu Slovenije o preverjanju primernosti slovenskega trga za električne avtomobile. Po nekaterih sicer neuradnih napovedih naj bi Renault svoje električne avtomobile slovenskim kupcem ponudil v začetku prihodnjega leta, ko naj bi bile v večjem obsegu kot doslej zagotovljene tudi državne spodbude za nakup električnih avtomobilov prek Eko sklada. Pri tem pa vsekakor potrebujemo večjo preglednost, da se ne bo tudi v prihodnje dogajalo, da si zgolj ena družba rezervira vse subvencije, ki so namenjene pravnim osebam, tako da druge ne morejo do subvencij – pa čeprav vse rezervirane subvencije ne bodo tudi porabljene. Podobno velja za subvencije za zasebnike, saj tudi tu ni dovolj preglednosti. Država bi vsekakor morala zahtevati od Eko sklada, da deluje bolj transparentno in enakopravno za vse zainteresirane.

Vse več ponudnikov


Prav tako je še v letošnjem letu prihod na slovenski trg napovedal Volkswagen z golfom GTE, o katerem smo podrobneje pisali v prejšnji številki Motorevije. Gre za priključni hibrid, ki pa lahko kar dolgo razdaljo prevozi zgolj na elektriko, ovira za njegovo uveljavitev pa je visoka cena 36.000 evrov. Seveda ne gre pozabiti tudi na Toyoto, ki tudi že ponuja priusa kot priključni hibrid. Ponudba priključnih hibridov se bo v naslednjem letu še povečala za nekatere nove modele, kot je na primer mitsubishi outlander. Ne gre tudi pozabiti, da ima BMW v svoji ponudbi električni i3 (tudi o njem smo podrobneje že pisali) in tudi športni i8. Svoje električne avtomobile oziroma priključne hibride napovedujeta tudi Audi in Mercedes. Vse to pomeni, da bo ponudba bistveno pestrejša kot doslej. Ali bo to dovolj za večji preboj električnih avtomobilov in priključnih hibridov, je še neznanka.

Za uporabnike je namreč pomembna vsakodnevna uporabnost teh avtomobilov, za kar pa je treba imeti dovolj polnilnih postaj. Sedaj so te še zelo redke in ker polnjenje električnih avtomobilov lahko traja tudi nekaj ur, se kaj lahko zgodi, da so zasedene. A tudi na polnilnih postajah s pospešenim polnjenjem je treba na napolnitev akumulatorjev počakati nekaj deset minut, kar zna biti moteče za tiste, ki se jim vedno mudi.

Gradnja polnilnih postaj po slovenskem avtocestnem križu


Slovenska država se je doslej pri uvajanju polnilnih mest za električne avtomobile držala ob strani. Z energetskim zakonom je svoj pristop spremenila, saj je državni družbi SODO – to je sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo – naložila, da mora zgraditi polnilne postaje po slovenskem avtocestnem križu. Tako je sedaj že jasno, da bomo do konca prihodnjega leta na slovenskem avtocestnem križu dobili 26 polnilnih postaj za električne avtomobile. S tem je slovenska vlada presekala gordijski vozel, kdo naj naredi prvi korak pri vzpostavljanju električne mobilnosti: ali ponudniki vozil ali ponudniki energije. Po mnenju direktorja Soda mag. Matjaža Voduška izgradnja sistema polnilnih postaj na slovenskem avtocestnem križu pomeni razvojno priložnost, hkrati pa zagotavlja tudi sinergijske učinke. Polnilne postaje na slovenskem avtocestnem križu bodo nastale v okviru mednarodnega projekta postavitve polnilnih postaj v takoimenovanih zelenih koridorjih, v katerem poleg Slovenije sodelujejo še Avstrija, Hrvaška in Slovaška, zato bo postavitev v polovičnem znesku (slovenski del projekta stane 2 milijona evrov) financirana z evropskimi sredstvi, končana pa mora biti do konca prihodnjega leta.

Postavitev polnilnic v Sloveniji bo potekala na temelju javnega razpisa. Polnilne postaje bodo med seboj oddaljene največ 50 km, postavili pa naj bi jih v bližini že obstoječega električnega omrežja, po možnosti pa tudi v bližini avtocestnih počivališč z gostinsko ponudbo, saj tudi hitro polnjenje akumulatorjev električnega avta traja precej dlje (vsaj 20 minut do pol ure) kot natakanje bencina ali plinskega olja. Uporabniki bodo električno energijo plačevali s plačilnimi karticami ali pa s plačilom prek monete. Ni še odločeno, kakšen sistem dobave električne energije bodo izbrali: z le enim ponudnikom ali pa bodo imeli uporabniki možnost izbire dobavitelja elekt-rične energije. Je pa že jasno, da bo šlo za hitre polnilnice z zmogljivostjo 22 kW, tako da bo polnjenje akumulatorjev trajalo nekaj deset minut.

Kot rečeno, mora biti celoten sistem polnilnic vzpostavljen do konca decembra leta 2015, zato Sodo že išče natančne lokacije za postavitev polnilnih postaj.

V Sloveniji imamo veliko znanja


Kdo bo postavil polnilne postaje, še ni določeno, vsekakor pa imamo v Sloveniji veliko znanja tudi na tem področju, saj družba Etrel velja za eno vodilnih evropskih družb pri postavljanju polnilnih postaj. Tako jih je na primer nedavno postavila tudi na parkirišču zagrebške Ikee.

Seveda pa je za uporabnike pomembno tudi, da imajo ustrezne informacije o polnilnih postajah in njihovih lastnostih. Zaenkrat to nalogo izpolnjuje spletni portal polni.si, na katerem lahko uporabnik najde informacije o večini polnilnih postaj, za nekatere pa lahko kar prek spleta tudi rezervira čas polnjenja svojega električnega avta.

Seveda pa ni nujno, da prve izkušnje z električno mobilnostjo dobimo z električnim avtomobilom. Precej enostavnejše in cenejše je spoznavanje električne mobilnosti z električnimi kolesi. Ob vseh tujih ponudnikih se je v zadnjem obdobju zelo uveljavil slovenski izdelovalec Electrom iz Slovenske Bistrice, ki ponuja pet modelov električnih koles: vsi imajo enak okvir, so zložljivi, tehtajo od 15 do 22 kg, razlikujejo pa se po motorju in akumulatorjih, njihova posebnost pa je rekuperacija energije. Cena najcenejšega kolesa, s katerim lahko prevozite 40 do 50 km, je 850 evrov, najdražjega 1700 evrov. Snemljiv akumulator lahko polnite prek običajne električne vtičnice, vožnja z električnim kolesom pa je poceni, saj energija za 100 prevoženih kilometrov po zagotovilu izdelovalca stane zgolj 20 centov.

Preskok?


Vse torej kaže, da bo na pod--ročju električne mobilnosti v Sloveniji prišlo do pomembnega preskoka. Več kot očitno je, da imamo pri nas veliko znanja za izdelavo električnih vozil. To potrjuje šempetrska Letrika, ki je pred kratkim prešla v nemške roke, ki razvija svoj električni pogonski sklop, ki je bil vgrajen tudi v preskusni avto metron 7, s katerim je Andrej Pečjak z enim polnjenjem akumulatorjev prevozil kar 726 km od Ljubljane do Dubrovnika. Že omenjena družba Etrel je med vodilnimi pri zagotavljanju sistemov za polnjenje in njihovem upravljanju.

Ali bo vse to dovolj, da se bo več kupcev odločilo za električne avtomobile, pa vendarle ostaja neodgovorjeno vprašanje. Zelo veliko bo odvisno od stroškov za električno mobilnost – torej od cene vozil, energije in vseh drugih dajatev. Ne gre si namreč zatiskati oči, da se bo država pri električni mobilnosti odrekla svojemu deležu, ki ga dobi pri avtomobilih z motorji z notranjim zgorevanjem pri ceni goriva in z drugimi dajatvami.

Prav tako pa se mora vsak uporabnik zavedati, da je polnjenje električnega avta precej bolj pogosto kot natakanje goriva. Tako si je pogosteje treba vzeti nekaj minut po parkiranju za priklop elektrike, pred začetkom vožnje pa za pospravljanje električnega kabla in za morebitno plačilo porabljene elektrike.

Nov zagon


Sebastijan Lubej, vodja projekta električna mobilnost pri Petrolu

Z električno mobilnostjo se zelo zavzeto ukvarjajo tudi v Petrolu, kar ni presenetljivo, saj je opredeljen kot energetska družba, ki se poleg z naftnimi derivati ukvarja tudi z dobavo drugih vrst energij, tudi električne energije. S Sebastijanom Lubejem, vodjem projekta električna mobilnost smo se pogovarjali, kako pri Petrolu gledajo na razvoj električne mobilnosti v Sloveniji.

Koliko električnih polnilnic ima sedaj Petrol?

Petrol ima trenutno 12 električnih polnilnic s 24 polnilnimi mesti, ki so na voljo končnim uporabnikom. Do konca leta bomo zgradili še tri, tako da bomo imeli 15 polnilnic s 30 polnilnimi mesti. Vsaka polnilnica ima dva priključka, eden je s šuko vtičnico moči 16 amperov za daljše polnjenje, drugi je takoimenovani tip 2 za hitro polnjenje, kar omogoča polnjenje v uri ali manj, če akumulator ni povsem prazen. Tretjina naših polnilnic je na naših bencinskih servisih, ostale so na drugih lokacijah, tudi na primer pred Kemijskim inštitutom v Ljubljani, ker smo partner v Centru odličnosti nizkoogljičnih tehnologij (CONOT). Do marca prihodnjega leta bomo vse naše polnilnice s šuko vtičnico nadgradili v priključek tipa 2, tako da bodo vse naše polnilnice le še s priključki tipa 2.

Pred tremi leti ste imeli pri Petrolu bistveno bolj ambiziciozne načrte, saj ste tedaj v pogovoru za Motorevijo napovedali, da bo imel Petrol do konca leta 2012 75 polnilnic. Zakaj ni prišlo do uresničitve tega načrta?

Imeli smo sklenjen poslovni dogovor o sodelovanju z Renaultom in BMW-jem, v katerem smo opredelili skupne zaveze sodelovanja. Mi smo te zaveze izpolnilnili, oziroma celo več kot to. Vzpostavili smo neko kritično maso polnilne infrastruktrure vključno s centrom upravljanja in poslovno informacijskim sistemom, ki je že omogočal zaračunavanje elektrike končnim uporabnikom. To je omogočala Petrol klub kartica, ki je bila tudi nadgrajena z brezžično komunikacijo. Potem smo sledili potezam naših partnerjev oziroma njihovi prodaji električnih avtov, do katere pa ni prišlo. Zato smo ocenili, da je treba z razvojem polnilne infrastrukture počakati. Kot vse kaže, bo sedaj le prišlo do prodaje električnih avtomobilov.

Ali so morali tisti redki uporabniki, ki so uporabljali vaša polnilna mesta ob pomoči Petrol klub kartice, plačati za porabljeno elektriko?

Ne, nikomur nismo zaračunali ne storitve polnjenja, ne stroškov za porabljeno energijo.. Tisti, ki so prejeli Petrol klub kartico, ki smo jo nadgradili z vgrajenim RFID čipom za odklepanje polnilnice, so na svojem mesečnem računu dobili obračun polnjenja, a je bil znesek nič. Električna energija na teh polnilnih postajah je lasten strošek polnilnih mest, ker so vse polnice priključene prek obstoječih merilnih mest za porabljeno elektriko. Če je polnilnica na bencinskem servisu, to pomeni, da polnilnica elektriko dobiva na enak način kot celoten bencinski servis, strošek porabljene elektrike pa je bil sicer obračunan v sklopu razvojnega projekta električne mobilnosti.

Država oziroma SODO pripravlja gradnjo 26 električnih polnilnic na slovenskem avtocestnem omrežju. Kako je Petrol, ki ima ob slovenskih avtocestah največ bencinskih servisov, vpet v ta projekt?

Pravi naslov za odgovor na to vprašanje je ministrstvo za infrastrukturo, saj je to njihov projekt. Petrol sodeluje pri tem projektu, ker je večji del bencinskih servisov njegovih – seveda v okviru koncesijske pogodbe z Darsom, ki je lastnik zemljišč, Petrol pa ima pravico gradnje in uporabe. Opravili smo pregled teh lokacij z vidika možnosti postavitve hitrih polnilnic glede na zmogljivost obstoječih transformatorskih postaj, prek katerih naši bencinski servisi dobivajo električno energijo in pa zaradi umestitve samih polnilnic na mikrolokacije. To je Petrolov vložek.

Bodo nove postaje na bencinskih servisih ali v bližini gostinskih obratov?

Zelo različno, ker so pogoji graditve zelo različni. Na bencinskih servisih so vnetljive snovi, kar pomeni omejitev postavitve drugih objektov oziroma naprav. Druga omejitev so že zgrajena parkirna mesta, ki jih lahko uporabimo za polnilne postaje, da čimbolj znižamo stroške postavitve polnilnih postaj.

Polnilne postaje bo postavil SODO, ki bo tudi financiral njihovo postavitev. Kakšna bo torej vaša – Petrolova – vloga?

Petrol je nosilec koncesijske pogodbe za postavitev bencinskega servisa in smo zato pozvani k sodelovanju.

To torej ne bo Petrolova črpalka, temveč Sodova črpalka?

To bo javna infrastruktura.

Kako pa se bo porabljena električna energija in storitev polnjenja zaračunavala končnemu uporabniku?

To še ni povsem dorečeno, saj je na voljo več možnosti. Menim pa, da mora biti električna mobilnost čimbolj enostavna. Najbolj preprosta rešitev plačevanja je s plačilno kartico. Vsak jo ima, plačilo se izvede neposredno na kraju polnjenja – kot pri nakupu drugih goriv.

Kdo pa je vaš dobavitelj polnilnih postaj?

Vse naše polnilne postaje je dobavil Etrel, a so seveda naša last. Etrel je zelo dosleden razvojni partner. Seveda se, tako kot je običajno v razvojni fazi, soočamo tudi s pomanjkljivostmi, a z Etrelom zelo dobro sodelujemo.

Kako pa ste zadovoljni s spletnim portalom polni.si?

Načeloma deluje v redu. Pogrešamo mobilno aplikacijo, ki bi bila zelo dobrodošla.

Ali predvidevate, da bi pri večjem razmahu električnih avtomobilov lahko prišlo do težav z dobavo elekrično energijo za uporabo v avtomobilih?

Petrol proizvede 65 gigavatnih ur električne energije na leto. Ambicije Petrola so krepitev energetske dejavnosti, tudi z vidika lastne proizvodnje energije, zato težav ne pričakujemo. Na 14 bencinskih servisih imamo lastno proizvodnjo elektrike, torej sončno elektrarno, tako da so tudi energijski tokovi na teh točkah v prid e-mobilnosti zaradi izrabe energije na točki proizvodnje. Želimo, da Petrol kot dobavitelj celovitih energetskih rešitev končnega uporabnika oskrbi celovito – tudi z elekrično energijo.

Bo Petrol torej dobavljal polnilne postaje za domačo uporabo?

Sedaj jih še ne, razmišljamo pa v to smer. Takšna je tudi praksa v tujini.

A vendarle ste odvisni od izdelovalcev avtomobilov. Omenili ste vaš dogovor z Renaultom in BMW, ki pa se ni uresničil. Boste z njimi še sodelovali?

Vsekakor. Začeli smo z obnovo našega sodelovanja, ki ga moramo formalizirati. Spremenile so se namreč zaveze sodelovanja v obsegu, naboru, zato je treba te zaveze preveriti. Tako bo lažje delati in sodelovati.

Veliko je ugibanj o ceni električne energije za avtomobile. Bo ta za električne avtomobile enaka kot za drugo uporabo?

Cena je odvisna od omrežja: kje je priključek, ali pri gospodinjskem ali poslovnem odjemalcu, kakšen je ta priključek. Iščemo optimum, da bo končni uporabnik zadovoljen.

Je standardizacija priključkov končana?

Ja, načeloma gre za priključek tipa 2, ki je široko podprt in omogoča visoke moči polnjenja.

Imate srednjeročni načrt električne mobilnosti v Sloveniji?

Imamo zelo jasno smer, ki je tudi v duhu evropske direktive iz decembra 2013 o električni mobilnosti, ki pravi, da naj bi bilo dvakrat več polnilnic, kot je električnih vozil v uporabi na določenem območju. 90 odstotkov polnilnic naj bi bilo pri končnem uporabniku, kar pomeni, da se bomo osredotočili na infrastrukturo pri končnih odjemalcih. Javna infrastruktura, torej javne polnilnice, bodo predvsem element za podaljšanje dosega električnih avtomobilov, ne pa za njihovo primarno polnjenje.

Imate lastne izkušnje z električno mobilnostjo? Petrol že ima električne avtomobile?

Ne, Petrol še nima električnih avtov, jaz kot vodja projekta pa že tri leta uporabljam različna električna vozila. Imam pa tudi svoj električni avto opel ampero, doma pa tudi lastno 11 kW polnilno postajo. Vsak dan prevozim 107 km v eno smer, tako da imam dovolj možnosti za preskus električnih avtov, še zlasti njihovega dosega, pa tudi vseh drugih njihovih lastnosti.

France Kmetič





Komentarji

Andrej
26.12.2014 18:32:32
Hitre polnilne postaje (teh 26) bodo moči 50kW in bodo Combo (50kW DC CHADEMO, 50kW DC CCS, 43kW AC Type2) in ne 22kW. 22kW so navadne, type2, polnilne postaje.
Dodaj komentar:
Dodaj

Ostale novice

Novice
27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
09.12.2015 (Ne)pravičnost?
09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
04.11.2015 Kdo koga ščiti?
04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
02.10.2015 Epilog
02.10.2015 Do zadnje kapljice?
02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
26.08.2015 (Pre)obrat
26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
09.07.2015 Izzivi in zaveza
09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
06.05.2015 Strategija
06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
01.04.2015 Izmenjava
01.04.2015 Umirjanje prometa
01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
04.03.2015 (Ne)požrešnost
04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
28.01.2015 Zasuk
28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
10.12.2014 Slepa ulica
10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
01.10.2014 Ironija usode
01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
28.08.2014 Janez Remše
09.07.2014 Vrednote
09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
04.06.2014 Obveza in zaveza
04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
04.06.2014 25 let katalizatorja
04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
02.04.2014 Elektrošok
02.04.2014 Divjad na cesti
02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
05.03.2014 Prestavitev
03.02.2014 Davki za varnost?
03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
07.11.2013 Komu sveti?
07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
03.10.2013 Svetovni prvak!
03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
02.10.2013 Avtogol
30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
29.08.2013 (Iz)govori
29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
29.08.2013 Električni avtomobili
06.07.2013 Nevaren dotik
06.07.2013 Pomemben mejnik
06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
05.07.2013 Pomoč iz zraka
30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
29.05.2013 Pešci so najšibkejši
29.05.2013 Žagar med najboljšimi
29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
25.04.2013 Kratkovidnost
28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
28.03.2013 Od voznika do komentatorja
28.03.2013 Nevarna jeza
28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
12.12.2012 Uvodnik, december 2012
12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
07.11.2012 Uvodnik, november 2012
07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
29.08.2012 Milejše kazni!
06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
04.04.2012 VW lego avto

Pomoč na cesti

1987 ali ++386 1 5305 353
24 ur na dan, vse dni v letu
Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
Za več informacij kliknite tu.

Informacijski center

brezplačna št.: 080 28 20
stac. tel.: +386 1 5305 300