AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?

Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?

Mobilnost ali le zaslužek?


Leta 2009 je v ameriškem San Franciscu začelo delovati razvojno oziroma “start-up” podjetje Uber, ki je v zgolj petih letih delovanja pretreslo področje taksi storitev v Ameriki, a tudi drugod po svetu. Ob pomoči mobilne aplikacije je Uber namreč združil iskalce prevoza s ponudniki, pri tem pa zaobšel desetletja veljavna pravila – in tudi zakone – klasičnih taksi služb. Lahko Uber zaživi tudi pri nas?

Uber je spletno podjetje, ki prek aplikacije za pametne mobilnike poveže iskalce prevozov s ponudniki; iskalec prek aplikacije zaprosi za prevoz, najbližji prosti ponudnik prevoza iskalca pobere in odpelje na želeno destinacijo. Vse, kar rabimo, je pametni mobilnik z GPS sprejemnikom, ostalo pa opravi dodelana aplikacija, ki v realnem času usklajuje ponudnike in iskalce.

Uber je najbolj razvpit in najbolj razširjen prevozni servis, zato ga tudi predstavljamo na teh straneh, prek luže in vse bolj tudi v evropskih mestih pa obstaja pa še cela vrsta drugih podobnih prevoznih servisov, na primer Lyft, Sidecar, Wingz, Summon, …

Vpis, kreditna kartica, pametni mobilnik


Za uporabo Uber servisa mora uporabnik na svoj pametni mobilnik naložiti Uber aplikacijo, se registrirati in že ob registraciji vpisati tudi podatke o svoji kreditni kartici. Ko želi prevoz z enega mesta na drugega, zažene aplikacijo, ki natančno ve, kje se uporabnik v tistem trenutku nahaja, vpiše mesto vstopa v taksi in želeni cilj, nato pa aplikacija sama najde najbližjega prevoznika – prek posebne različice aplikacije za prevoznike obvesti najbližjega prostega prevoznika. Aplikacija uporabniku javi, kdo bo njegov voznik (z imenom in fotografijo), kako hitro bo prevoznik prišel do njega, hkrati pa izpiše tudi okvirno ceno prevoza. Aplikacija uporabniku javi tudi znamko in model avtomobila, pa tudi oceno voznika, ki so mu jo podelili iskalci prevoza pred njim.

Ko prevoznik pripelje iskalca prevoza na želeni cilj, temu ni treba nič plačati, ker ima Uberjev sistem že shranjeno njegovo kreditno kartico in jo po vožnji tudi obremeni s stroški prevoza. Napitnine (ki so v ZDA sicer nujne) uporabniku ni treba plačati, enako velja za katerekoli druge dodatne stroške. Stroški prevoza so tako tranparentni in bolj ali manj natančno določeni že vnaprej – če voznik naredi napako in nenačrtno prevozi daljšo pot od načrtovane, je cena sicer višja, a vozniku lahko potem uporabnik podeli slabšo oceno. Sistem ocenjevanja voznikov – in tudi potnikov oziroma uporabnikov, ki jih ocenjujejo vozniki – očitno deluje; Uber zahteva, da imajo vozniki višjo oceno od 4,7 (od najvišje ocene 5), sicer ne smejo več voziti zanje. Velja tudi nasprotno: če ima uporabnik, ki večkrat uporablja Uberjev servis, slabo oceno, ki so mu jo podelili prevozniki, ga aplikacija enostavno zavrne.

Vsak je lahko voznik


Uberjev sistem prevoza v osnovi temelji na ideji delitve stroškov prevoza oziroma “car-sharing” voženj, pri kateri sopotniki prispevajo nekaj denarja za stroške prevoza. Takšen sistem je seveda namenjen neprofesionalnim voznikom, ki se tako ali tako peljejo v neko smer in s seboj vzamejo naključnega potnika.

Uberjevi vozniki seveda niso naključni vozniki, ki gredo “slučajno” v isto smer kot iskalec prevoza, pač pa gre po vseh merilih za voznike, ki načrtno iščejo iskalce prevoza (oziroma to iskanje prepustijo mobilni aplikaciji) in s tem za profesionalce. Res pa je, da Uberjevi vozniki prevoze opravljajo s svojim avtomobilom, ki je lahko katerekoli znamke, oblike ali različice, mora pa biti seveda tehnično brezhiben. Pri Uberju pravijo, da vse voznike pred sprejemom v sistem preverijo in zavrnejo vse tiste, ki imajo v svojem vozniškem dovoljenju kakšne prepovedi ali kazni, prav tako po njihovih besedah ne najemajo voznikov obsojenih kaznivih dejanj. A vseeno velja, da lahko Uber voznik postane vsak, ki ima avto, čas in seveda željo po zaslužku – ta je lahko glavni vir dohodkov ali pa le dodaten zaslužek ob koncih tedna.

Ena od pomembnih razlik med Uberjevim sistemom in sistemom običajne delitve stroškov prevoza je seveda v tem, da si Uber od vsakega plačila za vožnjo vzame 20-odstotni delež, ostalo pa nakaže neposredno vozniku. Druga pomembna razlika je v ceni prevozov; medtem, ko gre pri delitvi stroškov prevoza praviloma za realne stroške (za gorivo in morebitne cestnine), je cena Uber prevozov seveda višja, saj z njo služijo tako vozniki kot podjetje Uber. A enako pomembno je tudi dejstvo, da je cena Uber prevozov praviloma malce nižja od cen običajnih taksijev; to je tudi ena od konkurenčnih prednosti Uberjevih prevozov v primerjavi s klasičnimi taksiji.

Ceneje, hitreje, prijazneje


Z vidika uporabnika in iskalca prevozov je Uber torej zmagovalna kombinacija cene, hitrosti in preglednosti; marsikatera od teh lastnosti klasičnim taksi službam manjka. Praviloma cehovsko organizirane klasične taksi službe so v primerjavi z novodobnimi prevoznimi poslovnimi modeli preveč okorne, premalo transparentne, predvsem pa zastarele; marsikje klasični taksi težko prikličeš, nanj predolgo čakaš, nato pa se še rado zgodi, da te voznik prinese naokoli – ali s previsoko ceno ali pa s predolgo potjo.

Nič čudnega torej, da so Uber in podobna podjetja tako uspešna. Podprta z velikanskimi količinami investicijskega kapitala si tovrstna podjetja lahko privoščijo veliko oglaševanja, hitro odzivanje na zahteve trga, pa tudi kakšnega od ne najbolj poštenih prijemov v boju s tekmeci. Uber in podobna podjetja so pravzaprav učbeniški primer neoliberalističnega zavzemanja za prosti trg, kjer je vse podrejeno kovanju dobičkov za lastnike in osvajanju tržnih deležev – pogosto na škodo delavcev, v tem primeru voznikov, ki sicer dobijo svoj delež zaslužka, a morajo tudi sami skrbeti za svoj avto, zavarovanja in ostale stroške.

Proti starim pravilom


Uporabnikov vse to očitno ne moti; v nekaterih ameriških velikih mestih, kjer tovrstni prevozni servisi najbolj cvetijo, je delež prevozov klasičnih taksi služb upadel tudi za polovico ali več – Uberjev model je iskalcem prevozov očitno bolj všeč. Takšen razvoj trga pomeni seveda alarm za klasična taksi podjetja; marsikatero ameriško taksi podjetje se proti Uberju skuša boriti s posodabljanjem svojih sistemov naročanja in večjo transparentnostjo pri cenah prevozov. Marsikatero klasično taksi podjetje se je proti Uberju in sorodnim podjetjem skušalo boriti tudi po sodni poti, a vsaj v ZDA zaman; licencam, ki so potrebne za opravljanje taksi prevozov, so se pri Uberju in ostalih izognili tako, da svojega servisa ne predstavljajo kot taksi službe, ampak kot spletno službo za delitev prevoza oziroma stroškov prevoza (car-sharing).

Uberjeve evropske težave


A če Uberju s takšnimi argumenti uspeva na domačem trgu, ima veliko več težav v konzervativni Evropi. Kot se spodobi za agresivno in globalno usmerjeno ameriško podjetje je Uber kmalu po osvojitvi ameriškega trga vstopil tudi na trge v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji in še v nekaterih drugih razvitih evropskih državah. A je takoj tudi naletel na zakonske ovire, pa tudi na krčevit odpor cehovskih združenj, ki je ponekod pripeljal tudi do protestov, demonstracij in celo kakšnega razbitega avtomobila ali dveh. Ameriškega velikana, podprtega z najboljšimi odvetniki in milijoni denarja za odvetniške storitve ter plačevanje kazni, to ni odvrnilo od poslovanja; z argumenti, da ne gre za klasične prevozne storitve, ampak za delitev stroškov prevoza, kar v Evropi ni nikjer prepovedano, vztrajajo skoraj povsod. Kako odločni so, dokazujejo v Nemčiji; nemške oblasti so po več kot enoletnem delovanju le uspele prepovedati delovanje Uberja v večjih nemških mestih, ker menijo, da gre za prevozno službo, za katero so potrebne licence za opravljanje taksi storitev, pa tudi posebno zavarovanje voznikov in avtomobilov, ki opravljajo javni prevoz. A že kmalu po tej odločbi je sledila pritožba Uberja, ki mu je zaradi procesnih napak oziroma tehničnih podrobnosti uspelo s pritožbo oziroma razveljaviti sodbo. Na podoben način se Uber bori na več evropskih frontah; na odločbe in sodbe se pritožujejo, vmes plačujejo tudi nemajhne kazni, vseskozi pa vozijo v legalno sivem področju med klasičnimi taksi službami in spletnimi povezovalci iskalcev in ponudnikov prevozov. Vseskozi namenjajo veliko denarja tudi za lobiranje za spremembo zakonodaje na tem področju in predvsem v velikih mestih mestne oblastnike pozivajo, naj posodobijo zakonodajo v skladu z razvojem digitalnih aplikacij in naj ne zavirajo razvoja. Ker gre pri vsem tem dejansko za boljšo mobilnost, od katere imajo največ prav uporabniki oziroma iskalci prevoza, se prav lahko zgodi, da jim bo uspelo in da bodo tudi konzervativne oblasti evropskih mest prej ali spej popustile. Morda ne prav ameriškemu Uberju, zagotovo pa kateremu od njegovih evropskih klonov, ki v zadnjem času rastejo kot gobe po dežju v vseh velikih evropskih mestih (LeCar, SnapCar, BlaBlaCar, Djump, Heetc al Carpooling).
6

Licenca, dovoljenje, pogodba o zaposlitvi: pogoji za opravljanje taksi službe pri nas


Kdor želi v Sloveniji opravljati taksi službo, mora izpolnjevati kar nekaj pogojev. Imeti mora licenco za avtotaksi prevoze, ki jih izdajata Obrtno – podjetniška zbornica Slovenije za fizične osebe in Gospodarska zbornica Slovenije za pravne osebe. Licenca se izda za dobo petih let. Poleg pridobljene licence za mora prevoznik pridobiti tudi dovoljenje za opravljanje avtotaksi prevozov, ki ga izda občina ali več občin skupaj.

Avtotaksi prevoz je sicer določen kot prevoz enega potnika ali povezane skupine potnikov z motornim vozilom, ki ima poleg voznikovega sedeža največ osem sedežev in ki se v celoti opravi po enem naročilu za eno plačilo prevoznine.

Avto, s katerim prevoznik opravlja taksi storitve, mora biti tehnično brezhiben, imeti mora najmanj štiri sedeže in najmanj štiri vrata, opremljen pa mora biti z overjenim taksimetrom, tiskalnikom za izpis računa, cenikom in še nekaterimi drugimi dodatki. Avto, namenjen taksi storitvam, mora pogosteje na tehnični pregled.

Vseh teh meril Uberjev sistem prevozov seveda ne izpolnjuje, saj njihovi vozniki praviloma nimajo ne licenc, ne dovoljenj, pa tudi avtomobili niso opremljeni po taksi standardih.

V Ljubljani najslabša taksi služba v Evropi: AMZS test taksijev


V Motoreviji smo pred leti objavili AMZS test taksijev v 22. velikih evropskih mestih, ki smo ga opravili v okviru konzorcija EuroTest. Test je pokazal, da so pri prevozih s taksiji v posameznih mestih velike razlike in da potnika, torej naročnika prevoza, taksisti resda (skoraj) vedno pripeljejo do cilja, a velikokrat tudi, kot pravi slovenski pregovor, žejnega čez vodo, saj njihove storitve še zdaleč niso na pričakovani ravni.

Med preskušenimi taksi službami v evropskih mestih so se najslabše odrezali prav taksisti v Ljubljani, kjer so ocenjevalci kar polovico voženj ocenili s slabo oceno.

Ob takšnih taksijih bi iskalci prevoza v Ljubljani seveda z veseljem pozdravili prihod Uberja ali podobnih podjetij oziroma servisov; pri njih ni nesramnih voznikov, poti in cene so transparentne, storitve se plačujejo samodejno.

Prikriti slovenski Uber? Spletna stran prevozi.org


V Sloveniji že nekaj let deluje spletna stran prevozi.org, ki združuje iskalce s ponudniki prevozov. Spletna stran, ki je pred leti nastala v pomoč študentom, ki so iskali prevoz, ima na tisoče uporabnikov, glede na ponudbo in povpraševanje pa delitev prevoza oziroma stroškov prevoza pri nas očitno dobro deluje. Pri tem pa velja poudariti, da spletna stran oziroma upravljalec spletne strani (postavila jo je skupina bivših študentov računalništva in družboslovja) od organizacije oziroma posredovanja prevozov nima prav nič; za razliko od Uberja in podobnih podjetij namreč upravljalec od prevozov ne zasluži ničesar. Tudi stroški prevoza za iskalce so precej nižji in po hitrem pregledu ponudb v resnici pokrijejo le del stroškov prevoza na posamezni ponujeni razdalji. S takšnimi cenami se torej ne da zaslužiti, vsekakor ne toliko, da bi to lahko postal vir dohodkov ponudnikov prevoza.

Podobno so ugotovili tudi na Direktoratu za trg dela in zaposlovanje, kjer so v svojem pojasnilu zapisali, da deljenje zasebnih prevozov, ki jih ponudniki tako ali tako opravijo za svoje osebne potrebe, ne predstavlja dela na črno, prav tako ni delo na črno, če si med seboj ponudniki in iskalci razdelijo stroške prevoza, goriva in cestnin. V svojem pojasnilu so tudi zapisali, da to velja za kritje stroškov prevoza v sorazmernem deležu; čim pa gre pri zaračunavanju stroškov za pridobitno dejavnost oziroma za dobiček, začnejo veljati drugačna pravila delovne zakonodaje. V takšnem primeru bi seveda svoj piskrček kaj hitro pristavila tudi davčna oziroma po novem finančna uprava, ki bi vsak takšen dohodek hitro obdavčila.

A natančnejših pravil na tem področju vendarle še ni, zato si lahko predstavljamo, da bo tudi pri nas prej ali slej kdo poskusil z organizacijo prevozov po vzoru na Uber. Morda celo Uber sam; ko je pisec tega članka prek aplikacije želel naročiti prevoz iz obrobja Ljubljane v center mesta, se je v aplikaciji pomenljivo izpisalo, da prevoz še ni mogoč. Na Uberjevi spletni strani pa so ob vpisu za voznika v Ljubljani napisali: “V vašem mestu še nismo prisotni – pomagajte, da pridemo tudi k vam!”

Blaž Poženel




Značke


Sorodne novice

    Komentarji

    Dodaj komentar:
    Dodaj

    Ostale novice

    Novice
    27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
    27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
    27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
    27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
    27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
    27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
    27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
    27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
    27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
    09.12.2015 (Ne)pravičnost?
    09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
    09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
    09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
    09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
    09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
    05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
    05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
    04.11.2015 Kdo koga ščiti?
    04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
    04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
    04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
    02.10.2015 Epilog
    02.10.2015 Do zadnje kapljice?
    02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
    02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
    02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
    01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
    01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
    26.08.2015 (Pre)obrat
    26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
    26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
    26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
    26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
    26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
    26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
    26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
    26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
    26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
    09.07.2015 Izzivi in zaveza
    09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
    09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
    09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
    04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
    04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
    04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
    04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
    06.05.2015 Strategija
    06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
    06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
    06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
    06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
    06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
    01.04.2015 Izmenjava
    01.04.2015 Umirjanje prometa
    01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
    01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
    01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
    01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
    01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
    01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
    01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
    04.03.2015 (Ne)požrešnost
    04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
    04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
    04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
    30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
    28.01.2015 Zasuk
    28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
    28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
    28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
    28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
    28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
    28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
    28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
    10.12.2014 Slepa ulica
    10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
    10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
    10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
    10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
    10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
    10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
    05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
    05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
    05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
    05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
    05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
    05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
    01.10.2014 Ironija usode
    01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
    01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
    01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
    01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
    28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
    28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
    28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
    28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
    28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
    28.08.2014 Janez Remše
    09.07.2014 Vrednote
    09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
    09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
    09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
    09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
    04.06.2014 Obveza in zaveza
    04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
    04.06.2014 25 let katalizatorja
    04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
    04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
    06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
    06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
    06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
    06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
    06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
    06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
    06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
    06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
    06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
    02.04.2014 Elektrošok
    02.04.2014 Divjad na cesti
    02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
    02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
    02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
    02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
    02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
    02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
    05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
    05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
    05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
    05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
    05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
    05.03.2014 Prestavitev
    03.02.2014 Davki za varnost?
    03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
    03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
    03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
    03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
    03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
    11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
    11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
    11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
    11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
    11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
    08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
    07.11.2013 Komu sveti?
    07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
    07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
    07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
    07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
    07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
    03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
    03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
    03.10.2013 Svetovni prvak!
    03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
    02.10.2013 Avtogol
    30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
    30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
    29.08.2013 (Iz)govori
    29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
    29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
    29.08.2013 Električni avtomobili
    06.07.2013 Nevaren dotik
    06.07.2013 Pomemben mejnik
    06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
    06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
    06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
    05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
    05.07.2013 Pomoč iz zraka
    30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
    29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
    29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
    29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
    29.05.2013 Pešci so najšibkejši
    29.05.2013 Žagar med najboljšimi
    29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
    26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
    25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
    25.04.2013 Kratkovidnost
    28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
    28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
    28.03.2013 Od voznika do komentatorja
    28.03.2013 Nevarna jeza
    28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
    28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
    28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
    28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
    28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
    28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
    28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
    28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
    28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
    27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
    27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
    25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
    25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
    25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
    25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
    25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
    25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
    22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
    12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
    12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
    12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
    12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
    12.12.2012 Uvodnik, december 2012
    12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
    07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
    07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
    07.11.2012 Uvodnik, november 2012
    07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
    07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
    06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
    06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
    05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
    05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
    29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
    29.08.2012 Milejše kazni!
    06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
    25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
    05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
    04.04.2012 VW lego avto

    Pomoč na cesti

    1987 ali ++386 1 5305 353
    24 ur na dan, vse dni v letu
    Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
    Za več informacij kliknite tu.

    Informacijski center

    brezplačna št.: 080 28 20
    stac. tel.: +386 1 5305 300