AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Bolečine v hrbtenici zaradi vplivov voženj

Bolečine v hrbtenici zaradi vplivov voženj

Najhujši so tresljaji!


Več kot 70 odstotkov nepoklicnih voznikov ima med vožnjo, ki je daljša od ene ure, lahko težave v predelu hrbtenice. Kljub nelagodju se ne ustavijo, temveč vozijo naprej, dokler neugodje ne preraste v bolečino.

Z omenjenimi podatki nam je postregel ergonom dr. David Ravnik s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Kot fizioterapevt in raziskovalec se pogosto srečuje s težavami voznikov in ugotavlja, da avtomobilski sedeži niso ustrezno ergonomsko oblikovani, saj jih pomembno omejuje že pomanjkanje prostora. A za svoje udobje ne poskrbimo niti vozniki sami, saj bi si morali sedež pred vsako vožnjo ustrezno nastaviti.

Vožnja nas lahko zmanjša


Najhujše težave v vozilu ne nastanejo, kot bi morda mislili, zaradi nepravilne drže in tudi ne zaradi sil, ki nastanejo ob premikanju (pospeški, zavoji, zaviranje). Najbolj namreč hrbtenico obremenjuje nekaj, česar se najmanj zavedamo – tresenje (vibracije) in stres. »Tresenje s frekvenco štiri do pet hertzev ustreza resonančni frekvenci ledvene hrbtenice. Med vožnjo so vibracije tako močne, da ima lahko to vpliv na višino medvretenčnih ploščic. Pri tem se lahko dobesedno zmanjšujemo,« nazorno pove strokovnjak. 

Vpliv na medvretenčno ploščico


Vožnja nas sčasoma naredi ranljivejše za poškodbe hrbtenice. Medvretenčna ploščica deluje v hrbtenici kot blažilnik. Omogoča nam gibanje in obračanje. Če je zaradi vibracij dehidrirana, dela ne opravlja tako dobro. Pojavljajo se mikroskopsko majhne poškodbe, vlakna začnejo pokati in prstan okoli jedra popusti. Želatinasto jedro zdrsi ven in pritisne na živce. »Hernija je po moji presoji zagotovo v velikem deležu povzročena z vožnjami in tistim, kar ljudje delajo po vožnji,« pravi dr. Ravnik. 

Neposredno po vožnji je najbolj škodljivo dviganje težkih bremen. To lahko pomeni že dvigovanje nakupovalnih vrečk iz prtljažnika. Če se le da, počakajmo s tovrstnimi opravili vsaj pet do deset minut, svetuje sogovornik. Opozarja, da moramo biti previdni tudi, kako iz avta po vožnji izstopimo. Najbolje bi bilo, če bi pred tem sedež pomaknili čim bolj nazaj, se obrnili s celotnim telesom in z obema nogama naenkrat stopili na tla (ne da smo na pol zunaj, na pol pa se še obračamo in stegujemo po torbe in druge stvari).

Poleg tega navpične vibracije utrujajo mišice, ki zaradi tega svojega dela ne opravljajo dobro in ne držijo hrbtenice pokonci. Hkrati povzročajo, da se sčasoma svoje slabe drže niti ne zavedamo več. 

Kaj vpliva na slabo držo? 


V avtu je slaba drža (ki jo kot slabo navado lahko prinesemo že s seboj) posledica različnih dejavnikov, razlaga dr. Ravnik.
  • Sedež je zadaj nižje kot spredaj, medenica se nam zaradi tega prevali nazaj in zaradi tega se ledvena hrbtenica izravna (ni več vbočena). Sila dveh sosednjih vretenc zaradi tega potiska ledvene ploščice navzven.
  • Kolena so višje kot boki. Kombinirana vozila in tovornjaki imajo višje sedeže, tako da je sedenje v njih pravilnejše.
  • Drža volana zgoraj (»deset do dveh«) z ergonomskega vidika ni dobra, ker imamo tako roke in rame naprej, s tem pa tudi vrat in glavo. Glava je tako manj gibljiva, se težje obrača in nima takšnega pregleda, kot če bi jo držali pravilno.
  • Zvaljena medenica nehote sprosti trebuh in hrbtne mišice, njihova pasivnost pa dodatno povečuje stres na hrbtenico in medvretenčne ploščice.
  • Ob vsesplošni mlahavosti nam še zadnjica polzi naprej, tako da sedimo na trtici. Med zadnjico in naslonjalom nastane prostor, ki dodatno poslabša položaj hrbtenice in jo obremenjuje.

Stres

 
Na omenjene dejavnike se gotovo vsi ne odzovemo enako. Bolj ranljivi so tisti, ki na cesti preživijo več časa (poklicni vozniki), tisti z že prisotnimi degenerativnimi spremembami hrbtenice in poškodbami, slabše telesno pripravljeni (mišice še slabše blažijo posledice vožnje), čezmerno težki (večji vpliv vibracij) in mladi. Zakaj mladi? Dr. David Ravnik odgovarja: »Zaradi spremenjenega načina življenja z manj vadbe in gibanja niso prilagojeni na stres, ravni stresnega hormona imajo celo prenizke, reflekse slabše in slabše prenašajo z vožnjo povezane obremenitve.« 

Ob tem je za večino voznikov med vožnjo težava v previsoki ravni stresnih hormonov, ki se v telesu nalagajo (na stresne situacije v prometu se ne moremo kot pračlovek odzvati z bojem ali begom), kar do neke mere pospeši starostne okvare.

Ravno zato Angleži že govorijo o poškodbah povzročenih s ponavljajočo se vožnjo (repetitive driving injury), ki jih v našem besednjaku poklicnih bolezni še ni. »V Sloveniji se bomo morali zavedati, da je to nov socialni problem. Z vožnjo bo povezanih veliko bolniških odsotnosti, invalidnosti … Menim, da bi zavarovalnice s preventivnim delovanjem na tem področju vsak vloženi evro dobile vsaj pet- do sedemkrat povrnjen pri preprečitvi bolniških odsotnosti in zmanjšanju stroškov zdravljenja,« je prepričan dr. Ravnik.

Od neudobja do bolečine


Ob prvem neudobju običajno ne ukrepamo dovolj učinkovito – morda le malce spremenimo položaj. A drobne nepravilnosti v delovanju našega telesa se s ponavljajočim se škodljivim ravnanjem lahko spremenijo v bolezenske težave, opozarja strokovnjak. Že samo »nedolžno« odprto okno lahko povzroči vozliče v vratnih mišicah in pripelje do zbadanja ne le v vratu, ampak tudi drugje po telesu. »Ko v mišici nastane vozliček, zmoti njeno delovanje. Tisti del mišice je slabše prekrvavljen in stalno napet. To je sprožilna točka. Če nanjo pritiskamo pri masaži, to lahko sproži reakcijo nekje v telesu.«

Podobno je, če grdo sedimo (imamo kaj v žepu), smo obremenjeni in se ne ustavljamo dovolj pogosto. »Nastali bodo vozlički in če jih ne odpravimo z masažo, fizioterapijo, telovadbo, raztezanjem, bodo slej ko prej povzročili morfološke spremembe, ki jih bomo težko odpravili,« pravi dr. Ravnik. Iz neudobja bomo prišli do bolečine.

Bolečina se zaradi togih položajev najprej pojavi prav v hrbtenici – od vratne hrbtenice do trtice. Včasih se bolečine pojavijo še v ramah in kolenih, lahko tudi drugje. Sovozniki so manj obremenjeni, ker se lahko nekoliko več premikajo in hkrati si njihove noge med vožnjo poiščejo oporo. 

Ne gre drugače kot sede


Kakorkoli že obračamo, smo v avtu omejeni na majhen prostor in v njem smo prisiljeni sedeti. Zato dr. Ravnik odkrito pove, da ergonomsko zasnovanih avtomobilskih sedežev ni. »So sedeži, ki jih lahko prilagajamo, da so bolj optimalni, a težko bi rekli, da so ergonomski.« 

Za zdaj je nemogoče odpraviti tudi tresenje, ki se ga kot težave začenjamo šele dobro zavedati in prave rešitve zanj še ni. »Vibracije s frekvenco med štiri in pet hertzev najbolj vplivajo na hrbtenico. Nižje frekvence povzročajo potovalno slabost, višje frekvence delujejo na druge organe,« pojasnjuje dr. Ravnik. Nekoliko so v pomoč le sedežne prevleke, ki zmanjšujejo prenos vibracij na telo. 

Nekaterih drugih rešitev ergonom ne pozdravlja. »Z masažnimi kroglicami kot podlogo ničesar ne rešujemo, samo zmanjšamo občutek neugodja. Tudi če bi se v avtomobilu prižgala lučka za olje, ne bi zgolj ugasnili lučke, ampak bi avto ustavili in nalili olje,« pravi. 

Med različnimi oblikami pomoči svetuje predvsem manualno terapijo. »Manualni terapevt ali fizioterapevt nas lahko nauči, kaj lahko delamo sami, da obremenitve zmanjšamo, pri čemer sta pomembna pravilno ogrevanje pred vožnjo in raztezanje po njej.« Med različnimi pripomočki se zdi sogovorniku smiselna uporaba posebnih trakov (kineziotapeov), ki omogočijo boljšo prekrvitev in olajšajo morebitne funkcionalne težave. 

Svetuje, da smo pri iskanju pomoči pri različnih strokovnjakih z znanjem ergonomije – fizioterapevtov, varnostnih inženirjev, specialistov medicine, dela, prometa in športa – pozorni na njihove reference s področja prometa. Poiščimo take, ki se s težavami pri vožnji dovolj ukvarjajo, da nam bodo znali najbolje pomagati. 

Kljub neugodju vozimo naprej


Raziskave kažejo, da ima 71 odstotkov nepoklicnih voznikov med vožnjo, ki je daljša od ene ure, težave v predelu hrbtenice. Vendar se 83 odstotkov ljudi ne ustavlja pri vožnjah, ki so daljše od ene ure. 64 odstotkov jih sicer poroča o tem, da telovadijo med vožnjo, vendar dr. David Ravnik opozarja, da s fiksirano medenico telovadba skorajda ni mogoča in si z njo lahko naredimo več škode kot koristi.

Kako si lahko pomagamo?


Dr. David Ravnik nam je dal nekaj nasvetov, kako lahko obremenitve hrbtenice med vožnjo nekoliko omejimo:
  • Redno si prilagajajmo nastavitve sedeža glede na počutje pred vsako vožnjo in glede na splošne zakonitosti, ki jih je dobro upoštevati: da naklon naslanjala ni večji od 100 stopinj glede na tla, da je sedež čim višje in da je glava čim bližje zglavniku.
  • Naučimo se med vožnjo uporabljati trebušne in hrbtne mišice (podobno, kot če bi sedeli na žogi, ko smo v uporabo teh mišic prisiljeni). »Če bi sedeli bolj vzravnano, bi prisilili v delo trebušne mišice in s tem samodejno še hrbtne. S pravilnim dihanjem uporabljamo še dihalne mišice. Prav tako pomembne so mišice medeničnega dna. Če bi vse delovale, bi imeli med vožnjo veliko manj težav,« meni sogovornik. Če ne znamo, je ena od vadb, ki nas tega nauči, pilates. Dr. Davidu Ravniku pa bi se zdelo povsem smiselno, da bi nas to naučili že v avtošoli ali da bi prodajalci avtomobilov najeli strokovnjake, ki bi nam pomagali avto, ki ga kupujemo, pravilno uporabljati.
  • Prva rešitev, s katero lahko preprečujemo drsenje zadnjice (medenice) po sedežu naprej je, da pomaknemo sedež naprej, da so noge pokrčene in delujejo kot vzmet. Poleg tega izbirajmo nedrsne (rebraste) sedežne prevleke. Hrbtenici lahko pomagamo še z ledveno oporo, ki jo imajo nekateri sedeži. Za oporo lahko uporabimo tud kakšen zvitek ali brisačo. Obstajajo še klini, s katerimi lahko medenico nekoliko privzdignemo.
  • Leva noga naj počiva levo ob pedalu za sklopko oz. naj si tam poišče oporo. V tem pogledu je avto z avtomatskim menjalnikom boljši, saj je pri ročnem menjalniku gib stiskanja sklopke z nogo in premik menjalnika z roko nesimetrična obremenitev za telo. 
  • Z ergonomskega stališča bi bilo bolje, da so med daljšimi enoličnimi vožnjami roke nižje na volanu in nadlahti navpično ob telesu, podlahti pa na volanu. Torej bi morali, če si volan predstavljamo kot uro, držati eno roko na deveti in drugo na tretji uri ali pa eno na osmi in eno na četrti uri. Ob strani so priporočljiva naslonjala za roke.
  • Med vožnjo bi se morali vsako uro za nekaj minut ustaviti in se nekoliko pretegniti ter razmigati (vendar brez rotacijskih gibov). 
  • Pazimo, kako po daljši vožnji izstopimo iz avta (s čim manj obračanja v hrbtenici). Nujno počakajmo nekaj minut (se razhodimo in raztegnemo), preden začnemo z dvigovanjem bremen.
  • Bodimo telesno pripravljeni. S tem zmanjšamo vplive vožnje na telo. Težava sodobnega človeka je preveč sedeči način življenja, zaradi katerega je bolj ranljiv za lokomotorne težave.
Urša Blejc




Značke

zdravje

Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj

Ostale novice

Novice
27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
09.12.2015 (Ne)pravičnost?
09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
04.11.2015 Kdo koga ščiti?
04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
02.10.2015 Epilog
02.10.2015 Do zadnje kapljice?
02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
26.08.2015 (Pre)obrat
26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
09.07.2015 Izzivi in zaveza
09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
06.05.2015 Strategija
06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
01.04.2015 Izmenjava
01.04.2015 Umirjanje prometa
01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
04.03.2015 (Ne)požrešnost
04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
28.01.2015 Zasuk
28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
10.12.2014 Slepa ulica
10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
01.10.2014 Ironija usode
01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
28.08.2014 Janez Remše
09.07.2014 Vrednote
09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
04.06.2014 Obveza in zaveza
04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
04.06.2014 25 let katalizatorja
04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
02.04.2014 Elektrošok
02.04.2014 Divjad na cesti
02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
05.03.2014 Prestavitev
03.02.2014 Davki za varnost?
03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
07.11.2013 Komu sveti?
07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
03.10.2013 Svetovni prvak!
03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
02.10.2013 Avtogol
30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
29.08.2013 (Iz)govori
29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
29.08.2013 Električni avtomobili
06.07.2013 Nevaren dotik
06.07.2013 Pomemben mejnik
06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
05.07.2013 Pomoč iz zraka
30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
29.05.2013 Pešci so najšibkejši
29.05.2013 Žagar med najboljšimi
29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
25.04.2013 Kratkovidnost
28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
28.03.2013 Od voznika do komentatorja
28.03.2013 Nevarna jeza
28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
12.12.2012 Uvodnik, december 2012
12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
07.11.2012 Uvodnik, november 2012
07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
29.08.2012 Milejše kazni!
06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
04.04.2012 VW lego avto

Pomoč na cesti

1987 ali ++386 1 5305 353
24 ur na dan, vse dni v letu
Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
Za več informacij kliknite tu.

Informacijski center

brezplačna št.: 080 28 20
stac. tel.: +386 1 5305 300