AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Začetek prodaje električnih avtomobilov

Začetek prodaje električnih avtomobilov

Električna pomlad


V Motoreviji že vrsto let spremljamo razvoj električnih avtomobilov. Pisali smo o različnih tehnologijah, električne avte tudi preskušali in se z njimi bolj ali manj uspešno priklapljali na električno omrežje pri nas (in tudi v tujini). A vse doslej smo o električnih avtih pisali kot o posameznih lastovkah, ki še ne prinesejo pomladi. Odslej je drugače – z začetkom prodaje prvih električnih avtov pri nas se je električna pomlad tudi v resnici začela.

Napovedi, ki smo jih večkrat zapisali tudi v Motoreviji, so se uresničile; marca in v začetku aprila je stekla uradna prodaja električnih avtomobilov znamk BMW, Renault in Volkswagen. Čeprav je ponudnikov električnih avtomobilov v svetu še več, so te tri znamke pri nas zaorale električno ledino; zdaj lahko vsak, ki v električnem avtu vidi smisel ali računico, zakoraka v enega od prodajnih salonov teh treh znamk, si izbere avto, ga plača in se z njim odpelje domov.

BMW z blagovno znamko i v Ljubljani


Podjetje BMW Group Slovenija, ki pri nas zastopa in prodaja avtomobile te bavarske avtomobilske znamke, je v Kristalni palači v ljubljanskem nakupovalnem centru BTC odprlo razstavni salon svoje električne blagovne znamke BMW i. V njem kupcem ponujajo električnega i3 in hibridnega športnika i8; kupci, ki nameravajo kupiti enega od obeh avtov, si bodo v razstavnem salonu lahko avto ogledali, izbrali opremo, ga kupili in tudi preskusili. Ko bo njihov avto pripravljen na predajo, ga bodo v razstavnem salonu v Kristalni palači tudi prevzeli oziroma se z njim odpeljali.

Servis in pripravo avtomobila pa opravlja njihov trgovec Avto Aktiv – na servis bodo morali kupci svoje električni BMW zapeljati v Trzin, kjer ima Avto Aktiv svoje servisne prostore.

Pod blagovno znamko BMW i sta naprodaj dva avtomobila – manjši i3 in hibridni i8. Povsem električen je zgolj i3, pa še to le po izbiri; za doplačilo si namreč kupec lahko v njem omisli tudi 650-kubični bencinski dvovaljnik z 28 kW moči, ki deluje kot podaljševalnik dosega.

  BMW i3 zgolj na električni pogon – njegov električni motor zmore 125 kW – lahko z enim polnjenjem akumulatorjev z zmogljivostjo 21,6 kWh po tovarniških (a nerealnih) podatkih prevozi 190 km, bolj realen pa je doseg približno 130 km. Avto do 100 km/h pospeši v 7,2 sekunde in doseže največjo hitrost 150 km/h. Različica i3 z bencinskim podaljševalnikom dosega lahko z enim polnjenjem akumulatorjev in polno posodo za gorivo prevozi do 300 km.

BMW i3 pri nas stane 36.550 evrov, različica s podaljševalnikom dosega pa je za 4650 evrov dražja. K tej ceni velja prišteti še doplačilo za dodatke, saj BMW tudi i3 prodaja na enak način kot svoje ostale avtomobile – z osnovno ceno in veliko doplačili. V cenah niso vštete subvencije za nakup električnega avtomobila.

Tako kot večina drugih ponudnikov električnih avtomobilov tudi BMW kupcem omogoča nakup posebne polnilne postaje za domačo vgradnjo; kupci lahko izbirajo med polnilno postajo wallbox pure s 3,5 kW in wallbox pure s 7,4 kW zmogljivosti. Šibkejša postaja stane nekaj manj kot 1000 evrov, močnejša pa od 2.200 do 2.500 evrov – v cenah je všteta tudi vgradnja.

Kupci bodo morali na svoj i3 čakati od 3 do 6 mesecev, kolikor je trenutno dobavni rok.

Renault: trije električni avtomobili in najem akumulatorjev


Začetek prodaje električnih avtomobilov so napovedali tudi pri Renaultu, sicer vodilnem ponudniku električnih avtomobilov na evropskem avtomobilskem trgu. Renault pri nas prodaja tri svoje električne avtomobile; štirikolesnega dvosedežnega twizyja, petvratnega zoe (o katerem smo več pisali v januarski številki Motorevije) in večnamenskega električnega kangooja Z.E.

Renaultova električna prodajna strategija v Sloveniji sloni na petih trgovcih; v Ljubljani sta to Avtohiša Malgaj in Avtohiša Real, v Lescah na Gorenjskem ASP, v Celju Avtotehnika in v Murski Soboti Avto Škafar. Vsi omenjeni trgovci, ki prodajajo električne renaulte, jih znajo tudi servisirati in popraviti.

Renault twizy je zanimivo električno vozilo, ki pravzaprav ni avto, ampak spada med štirikolesnike. Ponuja prostor dvema potnikoma, pri čemer drugi potnik sedi za prvim.

Pri Renaultu ponujajo dve različici twizyja; twizy 45 spada med lahke štirikolesnike, saj ima motor z močjo 4 kW, doseže pa največjo hitrost 45 km/h. Takšne štirikolesnike lahko vozimo z vozniškim izpitom AM kategorije oziroma vozniškim izpitom za kolesa z motorjem – in z dopolnjeno starostjo 15 let.

Twizy 80 je močnejša različica s 13-kilovatnim električnim motorjem, ki doseže največjo hitrost 80 km/h. Tudi takšen twizy spada med štirikolesnike, le da za vožnjo rabimo vozniško dovoljenje B1, ki ga lahko pridobimo z dopolnjenimi 16 leti.

Šibkejši twizy ima normni doseg z enim polnjenjem 7 kWh akumulatorjev 120 km, močnejši pa 100 km; realni doseg obeh avtov je seveda kar nekaj manjši. Ker je twizy na pol odprt avto (ob strani nima stekel), je primeren le za vožnjo v toplejšem vremenu.

Velja omeniti, da motor za twizyja Renaultu dobavlja šempetrska Letrika, ki spada pod okrilje nemške multinacionalke Mahle.

Za twizy 45 je treba odšteti 6490 evrov, za močnejši twizy 80 pa najmanj 7990 evrov. Pri twizyiju 80 lahko kupci izbirajo med tremi opremskimi različicami, oba twizyja pa sta na voljo tudi kot enosedežni tovorni različici – za voznikovim sedežem imata manjši tovorni prostor.

    
Drugi – in za osebno rabo najprimernejši – Renaultov električni avto je zoe, petvratna kombilimuzina velikosti, prostornosti in uporabnosti clia. Poganja ga električni motor s 65 kW, ki energijo dobiva iz sklopa akumulatorjev z zmogljivostjo 22 kWh. Zoe doseže največjo hitrost 135 km/h, z enim polnjenjem akumulatorjev pa lahko – normno – prevozi 210 km. Bolj realen doseg je približno 100 km.

Zoe je na voljo s tremi paketi opreme – osnovnim life in bolje opremljenima intens in zen. Za osnovno različico je treba pri nas odšteti 20.490 evrov, za bolje opremljeni različici pa 21.990 evrov – brez morebitne subvencije za nakup električnega vozila.

Tretji Renaultov električni avto je kangoo Z.E. S tovorno uporabnostjo, velikim tovornim oziroma prtljažnim prostorom in večjo nosilnostjo je kangoo primeren predvsem za dostavne naloge. Na voljo je v treh velikostnih različicah; kot osnovni dvosedežni furgon z dolžino 4,3 metra, kot podaljšani furgon z dolžino 4,7 metra in kot podaljšani furgon s štirimi sedeži. Električnega kangooja poganja električni motor s 44 kW, sklop akumulatorjev ima zmogljivost 22 kWh. Avto doseže največjo hitrost 130 km/h, z enim polnjenjem pa – normno – prevozi 170 km (realno 100 ali malo manj).

Za kangooja Z.E. je treba odšteti od 15.050 do 17.350 evrov brez upoštevanega DDV, z davkom pa je njegova cena od 18.361 do 21.167 evrov. Tudi te cene so brez upoštevanih subvencij.

Električni renaulti imajo dokaj ugodne oziroma zmerne cene, vsaj v grobem primerljive s cenami podobnih avtov s klasičnimi motorji. A pri teh cenah je treba upoštevati dejstvo, da ima kupec ob nakupu avtomobila še dodaten – mesečni – strošek najema akumulatorja, ki ga sicer ne more kupiti oziroma odkupiti. Za twizyja je treba za najem akumulatorja odšteti od 50 do 72 evrov mesečno, odvisno od dolžine najema in prevoženih kilometrov na leto. Za zoe je treba za najem akumulatorja odšteti od 79 do 122 evrov, za kangooja pa od 73 do 126 evrov. Za čas najema Renault ponuja garancijo na akumulator, če njegova zmogljivost pade pod 75 odstotkov zmogljivosti novega, pa akumulator brezplačno zamenjajo. Po preteku najemne dobe mora kupec skleniti novo najemno pogodbo.

Volkswagen – električna up in golf


BMW in Renaultu se pri ponudbi električnih avtomobilov pri nas pridružuje tudi Volkswagen, ki slovenskim kupcem ponuja dva avtomobila; električnega upa z oznako e-up! in električnega golfa z oznako e-golf.

Za razliko od BMW i3 in Renaultovih twizyja in zoe sta električna volkswagna narejna na osnovi enakih avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, z dobro poznanim videzom, prostornostjo in uporabnostjo – razlika je le v pogonskem sistemu. Tako je e-up majhen avto, namenjen predvsem mestnim vožnjam, ki ga poganja električni motor s 60 kW, ki energijo dobiva iz sklopa litij-ionskih akumulatorjev z zmogljivostjo 18,7 kWh. 1214 kg težak električni up doseže največjo hitrost 130 km/h, z enim polnjenjem akumulatorjev pa lahko prevozi normnih 160 km oziroma realnih 100 do 120 km. Avto je na voljo v zgolj eni različici in je dokaj dobro opremljen (tudi s sistemom za preprečevanje naleta); zanj je treba odšteti 25.030 evrov.    
Drugi električni volkswagen je e-golf, ki ga poganja električni motor z zmogljivostjo 85 kW. Sklop akumulatorjev ima zmogljivost 24,2 kWh, kar je dovolj za normni doseg 190 km oziroma za bolj realnih 100 do 130 km. Električni golf doseže 140 km/h, do 100 km/h pa pospeši v 10,4 sekunde.

Tudi e-golf je na voljo v eni opremski različici z dokaj bogato serijsko opremo, zanj pa pri Volkswagnu zahtevajo 37.258 evrov.

  Električna volkswagna bodo prodajali vsi Volkswagnovi trgovci pri nas, pri vseh je ob predhodni najavi mogoče oba avtomobila tudi preskusiti. Vsi trgovci znajo električna volkswagna tudi servisirati in popraviti, le za večja oziroma specialna popravila, ki se nanašajo na visokonapetostni sistem, se je treba zapeljati do Porsche Ljubljana na Bravničarjevo ulico v Ljubljani. 

Tudi pri Volkswagnu kupcem električnih avtomobilov ponujajo domači stenski polnilnik oziroma VW wallbox – zanj je treba odšteti 800 evrov, v ceni pa je vključena tudi vgradnja.  
Pri Porsche Slovenija, ki pri nas zastopa in prodaja avtomobile znamke Volkswagen, pravijo, da so zakupili dovolj električnih avtov, da bodo zadostili vsem morebitnim slovenskim kupcem, bolj kot na zasebne oziroma posamične kupce pa računajo na podjetja.

Kaj pa ostali?


BMW, Renault in Volkswagen niso edine znamke, ki izdelujejo in prodajajo električne avtomobile, so pa edine, ki svoje električne avtomobile uradno – in resno – prodajajo pri nas. Morda lahko k njim štejemo še ljubljanski Autocommerce, ki pri nas zastopa in prodaja avtomobile znamke Smart; že lani poleti so (z dveletno zamudo glede na ostale trge) predstavili električnega dvosedežnega smarta fortwo electric drive. Poganja ga električni motor s 55 kW, kar zadostuje za največjo hitrost 125 km/h in največji – normni – doseg 145 km. Kljub že nekajmesečni prisotnosti na našem trgu pa prodaja električnega smarta končnim kupcem pri nas še ni zaživela, če ne štejemo, da so jih nekaj kupili pri podjetju Avantcar, ki avto ponuja v dolgoročni najem. Električnega smarta lahko kupci preskusijo – in kupijo – v salonu vozil smart v Ljubljani, kjer avtomobile tudi servisirajo. Za električnega smarta je treba odšteti 24.227 evrov, kabrioletska različica pa je še za 3.200 evrov dražja.

Tudi južnokorejska Kia ima v svoji ponudbi električni avto – gre za soul EV, ki ga poganja električni motor z 81,4 kW, ki se napaja iz akumulatorjev z zmogljivostjo 27 kWh. Električni soul z enim polnjenjem akumulatorjev prevozi – normno – 200 km. Kdaj bo soul EV na voljo tudi kupcem – en avto so registrirali za svoje potrebe –, nam pri slovenskem zastopniku Kie niso povedali.

Ob tako povečani ponudbi bo prav zanimivo videti, če se bo povečala tudi prodaja – lani je bilo v Sloveniji prodanih 33 električnih avtov.

Ni subvencij, ni prodaje


Slovenski okoljski javni sklad oziroma Eko sklad z zagotavljanjem finančne podpore spodbuja varovanje okolja. Med takšno finančno podporo spadajo tudi nepovratne finančne spodbude in ugodni krediti za rabo obnovljivih virov energije, večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb in za električna vozila. Povedano drugače, kupcem električnih avtomobilov Eko sklad ponuja subvencije pri nakupu električnih avtomobilov; v lanskem letu je bilo takšnih subvencij za pravne osebe 300.000 evrov, za fizične osebe pa 200.000 evrov. A lani je Eko sklad pridobivanje subvencij temeljito zapletel s sistemom rezervacij teh subvencij, kar so izkoristili pri podjetju Avantcar; rezervirali so praktično vsa sredstva za subvencije zase in tako vsem ostalim pravnim osebam – tudi ali predvsem zastopnikom za avtomobilske znamke – onemogočili prejem subvencij za svoje avtomobile.

Letos naj bi rezervacij v tej obliki ne bilo več, a povsem jasno to še ni, saj Eko sklad še zdaj – čeprav smo že v pomladi – ni objavil novega poziva oziroma razpisa za dodeljevanje subvencij. Po njihovih besedah naj bi se to zgodilo v začetku aprila oziroma takoj, ko bo slovenska vlada sprejela njihov poslovni in finančni načrt za letošnje leto.



Zakaj so subvencije Eko sklada tako pomembne? Ker brez njih nihče od ponudnikov električnih avtomobilov ne računa na omembe vredno prodajo; ob obljubah subvencij pač nihče – še najmanj pa fizične osebe – ne bo kupil avta po polni ceni. Pri Eko skladu pravijo, da bodo letos povečali sredstva za subvencije na dva in pol miljona evrov – dva milijona bosta namenjena pravnim osebam, pol milijona pa fizičnim osebam. Če ta sredstva razdelimo na obljubljene posamezne subvencije, ki naj bi znašale 5000 evrov za povsem električne avtomobile in 2000 evrov za priključne hibridne avtomobile, dobimo že približno oceno velikosti trga električnih vozil: za fizične osebe bi to pomenilo 100 avtomobilov.

5000 evrov je že dovolj zajetna vsota denarja, da se pri nakupu avta zelo pozna: za renault zoe bi tako namesto 20.490 evrov morali odšteti 15.490 evrov – to pa je že blizu ceni primerljivega avtomobila s klasičnim motorjem.

Priključni hibridi


V glavnem članku smo se posvetili predvsem pravim električnim avtomobilom, a električno mobilnost omogočajo tudi avtomobili s priključno hibridno tehniko. Ti s kombinacijo električnega motorja, motorja z notranjim zgorevanjem in akumulatorja, ki ga lahko polnimo iz električnega omrežja, omogočajo tudi krajše vožnje zgolj na elektriko, ko pa električne energije zmanjka, vlogo pogonskega motorja prevzame bencinski motor.

Pionir pri priključnih hibridih pri nas je Toyota, ki kupcem že nekaj let ponuja svojega priusa s priključno hibridno tehniko. Tehnično je priključni prius zelo podoben običajnemu hibridnemu priusu, le da ima zmogljivejši sklop akumulatorjev – s 4,4 kWh je električne energije dovolj, da prius zgolj na elektriko prevozi približno 25 km. Priključni hibridni prius pri nas stane od 35.800 do 39.900 evrov.

Med prvimi priključnimi hibridi pri nas je bila tudi Oplova ampera, pri kateri pogonski sklop deluje malce drugače, saj njen 1,4-litrski bencinski motor služi kot podaljševalnik dosega oziroma kot generator električne energije, ki polni akumulatorje, ko se ti izpraznijo – ampero sicer vselej premika električni motor. Na našem testu pred tremi leti smo z ampero z enim polnjenjem prevozili od 45 do 55 kilometrov, preden nam je doseg podaljšal bencinski motor. Za ampero je pri nas treba odšteti 39.900 evrov.

Ponudnikom priključnih hibridov se je pred kratkim pridružil tudi Volkswagen s svojim golfom GTE, katerega pogonski sklop sestavljajo 1,4-litrski bencinski motor, električni motor in akumulatorji z zmogljivostjo 8,7 kWh. Hibridni golf GTE lahko zgolj na elektriko prevozi do 50 km, precejšnja sistemska moč pa daje avto dokaj športni značaj. Golf GTE pri nas stane 37.676 evrov.

Od priključnih hibridov, ki so na voljo slovenskim kupcem, velja omeniti tudi športni BMW i8, ki ga poganja kombinacija 1,5-litrskega bencinskega trivaljnika in električnega motorja; bencinski motor poganja zadnji kolesi, električni motor pa prednji kolesi.

Mreža hitrih električnih polnilnic na bencinskih servisih


V lanski novembrski številki Motorevije smo razkrili, da je k razvoju omrežja hitrih električnih polnilnic prostopila tudi država – prek državnega sistemskega operaterja distribucijskega električnega omrežja SODO. Polnilne postaje na slovenskem avtocestnem križu bodo nastale v okviru mednarodnega projekta postavitve polnilnih postaj v takoimenovanih zelenih koridorjih, v katerem poleg Slovenije sodelujejo še Avstrija, Hrvaška in Slovaška, zato bo postavitev v polovičnem znesku (slovenski del projekta stane 2 milijona evrov) financirana z evropskimi sredstvi, končana pa mora biti do konca letošnjega leta.



Mreža hitrih polnilnic bo obsegala 26 polnilnih postaj, ki bodo postavljene na obstoječih bencinskih servisih na našem avtocestnem križu; polnilnice bodo med seboj oddaljene največ 50 km, postavili pa jih bodo v bližini že obstoječega električnega omrežja in v bližini avtocestnih počivališč z gostinsko ponudbo, saj tudi hitro polnjenje akumulatorjev električnega avta traja precej dlje (vsaj 20 minut do pol ure) kot natakanje bencina ali plinskega olja.

Pri SODO so za postavitev polnilnic na javnem razpisu že izbrali dva podizvajalca – to sta naftni družbi Petrol in OMV. Hitre električne polnilnice bodo tako stale na bencinskih servisih omenjenih družb; do konca meseca maja naj bi že postavili dve polnilnici, do konca leta pa še preostalih 24 polnilnic.

Polnjenje avtomobilov z električno energijo bo na teh polnilnih postajah plačljiva storitev, ki jo bo uporabniku zaračunal ponudnik storitve. Cena polnjenja naj bi bila oblikovana tako, da bo spodbudna za uporabnike električnih avtov, hkrati pa bo pokrivala stroške, ki nastajajo na polnilni infrastrukturi. Uporabniki bodo storitev polnjenja lahko plačali prek POS terminala z dvema plačilnima instrumentoma – uporabniško RF/ID kartico in bančnimi plačilnimi karticami (Visa, Mastercard, Maestro, Diners in ostale).

Blaž Poženel





Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj

Ostale novice

Novice
27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
09.12.2015 (Ne)pravičnost?
09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
04.11.2015 Kdo koga ščiti?
04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
02.10.2015 Epilog
02.10.2015 Do zadnje kapljice?
02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
26.08.2015 (Pre)obrat
26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
09.07.2015 Izzivi in zaveza
09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
06.05.2015 Strategija
06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
01.04.2015 Izmenjava
01.04.2015 Umirjanje prometa
01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
04.03.2015 (Ne)požrešnost
04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
28.01.2015 Zasuk
28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
10.12.2014 Slepa ulica
10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
01.10.2014 Ironija usode
01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
28.08.2014 Janez Remše
09.07.2014 Vrednote
09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
04.06.2014 Obveza in zaveza
04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
04.06.2014 25 let katalizatorja
04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
02.04.2014 Elektrošok
02.04.2014 Divjad na cesti
02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
05.03.2014 Prestavitev
03.02.2014 Davki za varnost?
03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
07.11.2013 Komu sveti?
07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
03.10.2013 Svetovni prvak!
03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
02.10.2013 Avtogol
30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
29.08.2013 (Iz)govori
29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
29.08.2013 Električni avtomobili
06.07.2013 Nevaren dotik
06.07.2013 Pomemben mejnik
06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
05.07.2013 Pomoč iz zraka
30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
29.05.2013 Pešci so najšibkejši
29.05.2013 Žagar med najboljšimi
29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
25.04.2013 Kratkovidnost
28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
28.03.2013 Od voznika do komentatorja
28.03.2013 Nevarna jeza
28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
12.12.2012 Uvodnik, december 2012
12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
07.11.2012 Uvodnik, november 2012
07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
29.08.2012 Milejše kazni!
06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
04.04.2012 VW lego avto

Pomoč na cesti

1987 ali ++386 1 5305 353
24 ur na dan, vse dni v letu
Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
Za več informacij kliknite tu.

Informacijski center

brezplačna št.: 080 28 20
stac. tel.: +386 1 5305 300