AMZS MOTOREVIJA, Dunajska 128, SI-1000 Ljubljana | AMZS

Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?

Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?

Zavlačevanje


Da podatkom o tovarniški oziroma normni porabi goriva nihče več ne verjame, smo v Motoreviji pisali že večkrat. Merilni cikel NEDC, po katerem avtomobilski izdelovalci izmerijo porabo svojih avtomobilov, je zasnovan povsem nerealno, hkrati pa ohlapna merila dovoljujejo avtomobilskim izdelovalcem, da z nekaterimi prijemi še dodatno znižujejo uradno izmerjeno porabo goriva svojih avtomobilov. Že nekaj časa je zato v pripravi nov merilni cikel z oznako WLTC, ki naj bi po prvotnih napovedih začel veljati čez dve leti. A še vedno ni povsem gotovo, če bomo leta 2017 res dobili natančnejše podatke, saj se avtomobilski izdelovalci na vse pretege borijo proti preglednejšim in predvsem bolj realnim podatkom o porabi goriva. Zakaj?

Nerealna normna poraba goriva


Tovarniški podatki o porabi goriva na evropskem avtomobilskem trgu od 1. januarja 1996 slonijo na posebnem merilnem ciklu z oznako NEDC (New European Driving Cycle), ki ga predpisuje evropska direktiva EU 80/1268/EWG. “Novi evropski cikel” je nadomestil dotedanji merilni cikel po DIN standardu, nastal pa je z enakim namenom: da bi lahko med seboj primerjali porabo različnih avtomobilov oziroma vozil.

A tovarniško obljubljena poraba goriva je eno, resnična poraba goriva pa nekaj povsem drugega. Do razlik prihaja zato, ker normni cikel merjenja porabe goriva NEDC ne upošteva resničnih razmer in okoliščin vožnje. Normni cikel merjenja porabe goriva namreč poteka v laboratoriju na testnih oziroma merilnih valjih in simulira 1180-sekundno vožnjo (v trajanju nekaj manj kot 20 minut). Cikel je sestavljen iz dveh delov – 780-sekundne oziroma 4,05-kilometrske vožnje po “mestu” in 400-sekundne oziroma 7-kilometrske vožnje po “podeželskih cestah”. Sestava normnega cikla ni tako sporna, kot so sporni pogoji oziroma okoliščine preskusa; “vožnja” po mestnih ulicah poteka s povprečno hitrostjo 19 km/h in največjo hitrostjo 50 km/h, povprečna hitrost vož-nje po podeželskih cestah pa je 62,6 km/h – največjo hitrost 120 km/h preskusni avto doseže le za 10 sekund. Povprečna hitrost celotnega merilnega ciklusa je le 33,6 km/h.

Za odstopanja v porabi goriva je krivo tudi dejstvo, da so pri meritvah izklopljeni vsi električni porabniki v avtomobilu – vključno z lučmi, brisalniki, smerniki, klimatsko napravo in gretjem.

Pri normnem merilnem ciklu avtomobilski izdelovalci lahko uporabijo avto z minimalno opremo, izmerjene vrednosti pa veljajo za vse avtomobile s tem motorjem, ne glede na vgrajeno opremo ali različico – in ne glede na dejstvo, da je bolje opremljen avto lahko tudi za 100 ali več kilogramov težji od tistega, s katerim so merili porabo.

Povsem jasno je, da tako zasnovan test nima nobene povezave z resničnim življenjem oziroma z vožnjo avtomobila na cesti. Tudi ob izjemnem trudu namreč voznik le težko pospešuje tako nežno in tako kratek čas, ne da bi predstavljal oviro v prometu.

Že zasnova testa torej ni realna, avtomobilski izdelovalci pa z nekaj prijemi dosežejo še boljše in še bolj nerealne rezultate; uporabljajo posebne pnevmatike, zmanjšajo zračni upor, uporabljajo posebna motorna olja, izkoriščajo tolerance v zasnovi testnega cikla in podobno. Vse skupaj je povsem zakonito, vprašanje pa je, če je tudi etično in moralno; s tem ne zavajajo le posameznih kupcev, ampak tudi javnost in zakonodajalce, saj izdelujejo avtomobile, ki ustrezajo okoljevarstvenim standardom le na uradnih testih, v resničnem življenju pa ne.



Novi merilni cikel WLTC


Da je sedaj veljaven merilni cikel NEDC neustrezen, priznavajo bolj ali manj vsi – le avtomobilski izdelovalci ga zagovarjajo kot ustrezno merilo za primerjavo porabe goriva avtomobilov med seboj. Tudi zato pod okriljem Združenih narodov oziroma Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) že nekaj časa nastaja nov merilni cikel oziroma merilne procedure za uradno merjenje porabe goriva novih avtomobilov. Med cilji novega merilnega cikla so bolj realni podatki, pa tudi poenoten merilni cikel, ki bi ga lahko uporabljale vse države sveta – tudi Japonska in ZDA, kjer za uradne podatke o porabi goriva veljajo drugačna merila in merilni cikli.

Novi merilni cikel temelji na novih merilnih procedurah (WLTP – Worldwide harmonized Light vehicles Test Procedures), ki so zasnovane precej bolj strogo in ne dopuščajo več prirejanja avtomobilov in s tem rezultatov kot pri merilnem ciklu NEDC.

Cikel WLTC predpisuje precej strožje in natančnejše pogoje in razmere za test na merilnih valjih in test kotalnega ter zračnega upora na cesti. Natančneje je določeno prestavljanje med meritvami, upošteva se masa avtomobila skupaj z dodatno opremo, tovorom in potniki, natančneje je določena kakovost goriva, temperatura okolice, izbira pnevmatik, njihovo polnjenje in še marsikaj drugega.

Merilno proceduro sestavljajo trije različni testi za tri različne razrede vozil, razporejene glede na maso oziroma glede na razmerje med močjo motorja in maso (W/kg). Za vsak razred vozil je test zasnovan tako, da bolje odraža vožnjo po mestu, po podeželju in na avtocestah oziroma hitrih cestah. Trajanje testa na merilnih valjih je enako za vse tri razrede vozil, razlikuje pa se pospeševanje in krivulje hitrosti na posameznih odsekih merjenja. Zaradi vse večje raznolikosti menjalnikov test ne predpisuje točno določenih trenutkov prestavljanja, pač pa skozi algoritme izračuna optimalne trenutke prestavljanja med merjenjem. S tem so odpravili zelo pogosta prestavljanja v trenutno veljavnem merilnem ciklu, ki jih je pri realni vožnji nemogoče doseči.

Merila nove merilne procedure so zasnovali na resničnih podatkih, ki so jih dobili med vožnjo testnih avtomobilov po cestah Evrope, Amerike in Azije. Na testnih vožnjah so beležili hitrost, delovanje motorjev, pospeševanja, a tudi topografske značilnosti cestnega omrežja.

Nova merilna procedura tako predpisuje, da mora vsak avto v laboratoriju oziroma na merilnih valjih prevoziti štiri odseke “ceste”. Na odseku z majhno hitrostjo mora avto v 589 sekundah prevoziti 3,09 kilometra. Vozi s povprečjem 18,9 km/h in lahko doseže največ 56,5 km/h. Določen je tudi čas pospeševanja, zmanjševanja hitrosti in vožnje z enakomerno hitrostjo.

Odsek s srednjo hitrostjo mora vozilo prevoziti v 433 sekundah, pri tem pa mora doseči povprečno hitrost 39,5 km in največjo hitrost 76,6 km/h. Pospeševanja so izrazitejša, manj je vožnje z enakomerno hitrostjo,

Odsek z veliko hitrostjo traja 456 sekund, povprečna hitrost je 56,7 km/h, največja hitrost je 97,4 km/h. Trajanje vožnje v prostem teku je le 6,5 sekunde.

Četrti odsek simulira vožnjo z največjo hitrostjo in traja 323 sekund. Na tem odseku avto vozi s povprečno hitrostjo 92 km/h, doseže pa 131,3 km/h.

Celoten testni cikel traja 30 minut, v tem času pa avto prevozi 23,27 kilometra. Povprečna hitrost je 46,5 km/h, avto pospešuje 31,9 odstotka trajanja testa, hitrost zmanjšuje 30,2 odstotka trajanja testa, na mestu stoji 25,3 odstotka trajanja testa, v prostem teku pa prevozi 12,6 odstotka trajanja testa.

Ker se avtomobili med seboj zelo razlikujejo po moči motorja, masi in velikosti, bodo po novem razdeljeni v tri razrede glede na razmerje med močjo motorja in maso. V prvem raz-redu bodo avtomobili z razmerjem do 22 W/kg, v drugem razredu so avti z razmerjem od 22 do 34 W/kg, v tretjem pa -avti z razmerjem več kot -34 W/kg. Različni razredi imajo predpisane malce drugačne merilne cikle.

Bolj realni rezultati


Nova merilna procedura obljublja precej bolj realne rezultate in s tem tudi bolj realno normno porabo goriva. Če bo tudi v resnici tako, bomo sicer videli ob prvih uradnih rezultatih, a strokovnjaki s tega področja napovedujejo, da bo normna poraba goriva po novem merilnem ciklu od sedanje višja za 10 do 15 odstotkov, nekateri napovedujejo še večje zvišanje.

Nič hudega, bomo vsaj vedeli, koliko avtomobili v resnici porabijo. A uvedba novega merilnega cikla predstavlja veliko težavo za avtomobilske izdelovalce; z višjimi normnimi porabami goriva bodo namreč še težje dosegli predpisane flotne izpuste ogljikovega dioksida (CO2). Evropski predpisi namreč avtomobilskim izdelovalcem določajo mejo izpustov CO2 za celotno prodajno paleto oziroma floto. Po najnovejših standardih, ki jih je Evropska skupnost sprejela 2009, mora imeti celotna paleta modelov posameznega avtomobilskega izdelovalca do letošnjega leta skupni izpust CO2 v ozračje manjši od 130 g/km na posamezen izdelan avto, do leta 2020 pa se ta meja zniža na 95 g/km za posamezen avto. Zakonska regulativa je zasnovana tako, da posamezni avtomobili (večji, močnejši) lahko v ozračje izpustijo več CO2, a morajo zato ostali toliko manj, da se doseže predpisano povprečje. Pomemben člen te zakonodaje so kazni za nedoseganje standardov: avtomobilski izdelovalec, ki tega standarda ne dosega, mora plačati kazen. Če skupni izpust prodajne palete preseže standard za 1 g/km, mora izdelovalec plačati kazen 5 evrov za vsak registriran avto; če je standard presežen za 2 g/km, je kazen 15 evrov za vsak registriran avto; za presežene 3 g/km je kazen 25 evrov, za vsak nadaljnji presežen gram pa je treba plačati kar 95 evrov za posamezen avto. Interes avtomobilskih izdelovalcev je zato zelo jasen: flotni izpust CO2 mora biti čim manjši, ker pa je izpust CO2 neposredno odvisen od porabe goriva, morajo zato avtomobili porabiti čim manj goriva. Če porabijo preveč, morajo izdelovalci plačati kazni, ki se glede na število izdelanih avtomobilov merijo v milijonih evrov. Nič čudnega, da se avtomobilski izdelovalci borijo proti uvedbi novega merilnega cikla; predpisane izpuste bo po novem še težje doseči. Že zdaj imajo avtomobilski izdelovalci, ki prodajajo močnejše, težje in zmogljivejše avtomobile, veliko težav pri doseganju predpisanih izpustov, s tem pa tudi veliko dodatnih stroškov. Strokovnjaki potrjujejo, da se pri prostorninsko večjih in zmogljivejših motorjih zgolj s tehničnimi izboljšavami ne da več doseči manjšega izpusta CO2 (in s tem manjše porabe goriva). Edino rešitev predstavlja hibridna tehnologija, kar že lahko opazimo pri nekaterih najsodobnejših in prihajajočih avtomobilih višjih zmogljivostnih, velikostnih in cenovnih razredov, Povedano drugače: velike limuzine bodo v prihodnje le še hibridne.

Čistejši, a tudi dražji avti


Tehnični razvoj, ki obljublja učinkovitejše, čistejše in tudi gospodarnejše avtomobile je za voznike seveda dobrodošel, a takšen razvoj ni zastonj. Na koncu ga bomo plačali kupci avtomobilov skozi višje cene avtov; na globalni ravni naj bi bila cena za doseganje strožjih omejitev izpusta CO2 13 milijard evrov, 8,5 milijarde evrov pa naj bi v tehnologijo vložili evropski avtomobilski izdelovalci. Povedano drugače: cena za doseganje ciljnih izpustov 95 g/km CO2 do konca leta 2020 naj bi bila večja od 1000 evrov na posamezen avto. Avtomobilska industrija je namreč že izčrpala uveljavljene in cenovno ugodne tehnologije za znižanje porabe, kakršni so sistemi start & stop ali preklop na prostorninsko manjše motorje. Za znižanje bodo morali v prihodnje še zmanjšati maso avtomobilov z uporabo lažjih materialov (kar veliko stane), hkrati pa še več svojih avtomobilov opremiti s hibridno tehniko oziroma električnimi pogonskimi sistemi.

Obetajo se nam torej učinkovitejši, a nedvomno tudi dražji avtomobili.

Resnični podatki že na voljo


Na nove, realnejše podatke o porabi goriva bomo morali počakati še najmanj dve leti, a prvi vpogled v to, kakšni so ti podatki, pridobljeni po novih merilih, nam ponuja Ekotest. Ekotest je zbirka podatkov o avtomobilih, njihovi porabi goriva in čistosti izpušnih plinov, ki jo dopolnjuje in ustvarja nemški avtomobilski klub ADAC. Ecotest je edini test, dostopen javnosti, ki objavlja integrirane rezultate čistosti izpušnih plinov v vsakdanjem življenju, ne samo izpusta CO2 pri standardiziranih laboratorijskih preskusih. Metodologijo Ekotesta so pred tremi leti dopolnili in zaostrili; ob merilnem ciklu NEDC za merjenje porabe goriva uporabljajo tudi prihajajoči merilni cikel WLTP, poleg tipskih meritev v laboratoriju pa pri Ekotestu opravijo tudi meritve pri vklopljeni klimatski napravi, v rezultatu pa upoštevajo tudi podatke, pridobljene na avtocestnem meritvenem krogu. Ob zadnji spremembi meril so začeli upoštevati tudi izpust CO2 pri proizvodnji posameznega goriva (merilo “od vira do kolesa”), s čimer lahko na enem testu primerjajo avtomobile različnih pogonskih sistemov, na primer avtomobile z bencinskim motorjem ali avte z električnim motorjem. Ekotest zato že beleži tudi rezultate električnih avtomobilov, pri katerih se ocenjuje tudi, koliko CO2 gre v zrak pri proizvodnji električne energije. Rezultati ekotesta predstavljajo precej bolj resničen prikaz čistosti izpušnih plinov, pri katerih se upošteva resnični izpust plinov, vpliv klimatske naprave in tudi vpliv različnih vozniških stilov. Rezultati so ovrednoteni z oceno od 1 do 5 zvezdic in so vseskozi dostopni javnosti, na pregleden način – rezultate hitro najdete za vsak preskušen avto – pa so objavljeni na spletni strani www.ecotest.eu.

Po zaostrenih merilih pred tremi leti je na Ekotestu precej težje doseči najvišjo oceno 5 zvezdic, to oceno pa ima kar nekaj preskušenih avtomobilov. Takšni so na primer audi A3 sportback g-tron s pogonom na zemeljski plin, dizelski audi A6 avant TDI ultra, pa tudi električna BMW i3 in ford focus electric.

Blaž Poženel




Značke

gorivo

Komentarji

Dodaj komentar:
Dodaj

Ostale novice

Novice
27.01.2016 (Ne)prepoznavanje
27.01.2016 Slovenski avtomobilski trg 2015
27.01.2016 Nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
27.01.2016 Izbor Slovenski avto leta 2016
27.01.2016 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2015
27.01.2016 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
27.01.2016 Avtomobilski salon v Detroitu
27.01.2016 Nova poslovna enota AMZS v Novi Gorici
27.01.2016 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
27.01.2016 Motorevija je vstopila v 60. leto izhajanja, njeni zametki pa segajo v leto 1925
09.12.2015 (Ne)pravičnost?
09.12.2015 Pogovor z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc
09.12.2015 TTIP sporazum in avtomobilski trg
09.12.2015 Kako bi lahko preprečili marsikatero hudo prometno nesrečo?
09.12.2015 Motorevija kot samostojna bralna aplikacija za tablice in pametne mobilnike
09.12.2015 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in karetistom v letu 2015
05.11.2015 Izberite Slovenski avto leta 2016!
05.11.2015 Kakšen je resničen izpust dušikovih oksidov dizelskih avtov?
04.11.2015 Kdo koga ščiti?
04.11.2015 Kaj v resnici prihaja iz izpušnih cevi avtomobilov?
04.11.2015 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem
04.11.2015 Matej Žagar je v letošnjem svetovnem prvenstvu v speedwayju osvojil šesto mesto
02.10.2015 Epilog
02.10.2015 Do zadnje kapljice?
02.10.2015 Zmaga v Rusijo, ekipa AMZS deveta
02.10.2015 Jubilej brez športne pike na i
02.10.2015 Tim Gajser je letošnji svetovni prvak v motokrosu v razredu MX2
01.10.2015 Izšla je oktobrska Motorevija!
01.10.2015 AMZS test 35 zimskih pnevmatik
26.08.2015 (Pre)obrat
26.08.2015 Nove oblike mobilnosti
26.08.2015 Slovenska električna rolka NGV
26.08.2015 Le še tri leta za zamenjavo vozniških dovoljenj
26.08.2015 Težave z izpustom trdnih delcev najsodobnejših bencinskih motorjev
26.08.2015 Kje končajo pripomočki za prvo pomoč s pretečenim rokom trajanja?
26.08.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayju
26.08.2015 V svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 po poškodbi Herlingsa
26.08.2015 Izšla je septembrska Motorevija!
26.08.2015 Otroci na poti v šolo in iz nje
09.07.2015 Izzivi in zaveza
09.07.2015 Fordov sistem za samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam
09.07.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
09.07.2015 Mladi motokrosist Maks Mausser
09.07.2015 Dirka evropskega prvenstva v motokrosu v Radizlu
04.06.2015 Z elektroniko na poti do avtonomnosti
04.06.2015 Zgrajena predor Markovec in hitra cesta Koper – Izola
04.06.2015 Velika izbira avtokart, vodnikov in atlasov pri AMZS
04.06.2015 Matej Žagar v svetovnem prvenstvu v speedwayju
06.05.2015 Strategija
06.05.2015 Akcija AMZS za večjo varnost kolesarjev in motoristov
06.05.2015 Elektronski vdori v avtomobile
06.05.2015 Zmagoslavje Mateja Žagarja na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayju
06.05.2015 Prva zmaga Tima Gajserja na dirki za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
06.05.2015 Koliko v resnici tehtajo naši avtomobili?
01.04.2015 Izmenjava
01.04.2015 Umirjanje prometa
01.04.2015 5. avtomobilski SPA v AMZS centru varne vožnje Vransko
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MX2
01.04.2015 Svetovno prvenstvo v speedwayu
01.04.2015 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2014
01.04.2015 Kdaj bolj realno merjenje porabe goriva?
01.04.2015 (Ne)resnična poraba hibridnih avtov
01.04.2015 Začetek prodaje električnih avtomobilov
04.03.2015 (Ne)požrešnost
04.03.2015 Uvedba sistema eCall šele leta 2018
04.03.2015 Moto športniki pred novo tekmovalno sezono
04.03.2015 Svetovno prvenstvo v motokrosu
30.01.2015 BMW: krpanje varnostne luknje!
28.01.2015 Zasuk
28.01.2015 Slovenski avtomobilski trg v letu 2014
28.01.2015 Prometna varnost na slovenskih cestah v lanskem letu
28.01.2015 Starostniki v prometnih nesrečah
28.01.2015 V izboru Slovenski avto leta 2015 je slavila škoda fabia
28.01.2015 Sejem zabavne elektronike CES v Las Vegasu
28.01.2015 Lucija Sajevec, nova direktorica delniške družbe AMZS
28.01.2015 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
28.01.2015 Jan Pancar, uspešen mladi motokrosist
10.12.2014 Slepa ulica
10.12.2014 Podatki v avtomobilih in njihova uporaba
10.12.2014 Jon Boyd (General Motors)
10.12.2014 Kako (ne)varne so slovenske ceste?
10.12.2014 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2014
10.12.2014 Matej Žagar, moto športnik Slovenije v letu 2014
10.12.2014 Slovenski avto leta 2015
05.11.2014 Izkušnje in preizkušnje
05.11.2014 Eko nalepke na avtomobilih v prodajnih salonih
05.11.2014 Svetovno prvenstvo v speedwayu
05.11.2014 Električna mobilnost v Sloveniji
05.11.2014 Uber: taksi nove dobe ali izmikanje pravilom?
05.11.2014 Od septembra velja okoljevarstveni standard euro 6
01.10.2014 Ironija usode
01.10.2014 Zaščita pred avtocestnim hrupom
01.10.2014 FIA evropsko tekmovanje mladih kolesarjev v Oslu na Norveškem
01.10.2014 Skupna akcija AMZS in Rdečega križa Slovenije na MOS v Celju
01.10.2014 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
01.10.2014 Tim Gajser je v letošnjem svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu MX2 osvojil peto mesto
28.08.2014 Ne le prve šolske dni!
28.08.2014 Združevanje izpitnih centrov za opravljanje voziških izpitov
28.08.2014 Mednarodni program ugodnosti za člane AMZS Show your Card!
28.08.2014 Nova pravila vožnje v naravnem okolju
28.08.2014 Klicni center AMZS in pomoč na cesti
28.08.2014 Janez Remše
09.07.2014 Vrednote
09.07.2014 Gradnja avtoceste med Gruškovjem in Draženci
09.07.2014 Gajser tik pod vrhom
09.07.2014 Vzdrževanje slovenskih cest
09.07.2014 Sodobni trivaljni motorji
04.06.2014 Obveza in zaveza
04.06.2014 Odprtje linije za izdelavo novega renaulta twinga v Revozu v Novem mestu
04.06.2014 25 let katalizatorja
04.06.2014 Nogomet in njegova povezava z avtomobili
04.06.2014 Zmaga Mateja Žagarja na dirki za SP v speedwayu na Finskem
06.05.2014 Kaznovanje za prometne prekrške v tujini
06.05.2014 Sožitje avtomobilistov in kolesarjev
06.05.2014 Kje končajo izrabljeni avtomobili?
06.05.2014 Beleženje števila prevoženih kilometrov ob tehničnem pregledu
06.05.2014 112 let merilnika hitrosti
06.05.2014 Sejem Avto in vzdrževanje v Celju
06.05.2014 Pogovor s podpredsednikom AMZS Jožetom Režonjo
06.05.2014 Pogovor z Miranom Stanovnikom
06.05.2014 Zamik na račun mrtvih
02.04.2014 Elektrošok
02.04.2014 Divjad na cesti
02.04.2014 Mobilne aplikacije za slovenske avtomobiliste
02.04.2014 Izkušnje udeležencev tečajev varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko
02.04.2014 Letošnje svetovno prvenstvo v speedwayju
02.04.2014 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje
02.04.2014 Pogovor z doc. dr. Petrom Liparjem, predstojnikom Prometnotehniškega inštituta FGG Ljubljana
02.04.2014 Predpisi o vleki prikolic
05.03.2014 eCall – samodejni klic na pomoč ob prometni nesreči na voljo tudi v Sloveniji
05.03.2014 Avtomobilska črna skrinjica – bo postala del naših avtomobilov?
05.03.2014 Svetovno prvenstvo v motokrosu
05.03.2014 Pogovor z Janezom Prosenikom
05.03.2014 Stanje registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji konec leta 2013
05.03.2014 Prestavitev
03.02.2014 Davki za varnost?
03.02.2014 Slovenski avtomobilski trg v letu 2013
03.02.2014 Nepravinosti pri izobraževanju voznikov
03.02.2014 AMZS kasko promet samo za člane AMZS
03.02.2014 Priprave na začetek nove tekmovalne sezone
03.02.2014 Izbor Slovenski avto leta 2014 - zmagala je škoda octavia
11.12.2013 Avtomobilske novosti v prihajajočem letu
11.12.2013 Za predsednika AMZS izvoljen Anton Breznik
11.12.2013 Pogovor z novim predsednikom AMZS Antonom Breznikom
11.12.2013 Podelitev priznanj najboljšim slovenskim moto športnikom in kartistom
11.12.2013 Preusmerjanje pozornosti
08.11.2013 Slovenski avto leta 2014
07.11.2013 Komu sveti?
07.11.2013 Kakšno gorivo (lahko) točimo v naše avtomobile?
07.11.2013 Pogovor z Davidom Juričem, generalnim direktorjem družbe Summit motors Ljubljana
07.11.2013 Matej Žagar o letošnji tekmovalni sezoni
07.11.2013 Vinjete za vožnjo po slovenskih avtocestah v letu 2014
07.11.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije
03.10.2013 Vožnja v naravnem okolju
03.10.2013 Mladi kolesarji AMZS so se izkazali!
03.10.2013 Svetovni prvak!
03.10.2013 Dirka za svetovno prvenstvo v speedwayju v Krškem
02.10.2013 Avtogol
30.08.2013 Seja skupščine Avto-moto zveze Slovenije
30.08.2013 Evropsko prvenstvo v minimotu na Vranskem
29.08.2013 (Iz)govori
29.08.2013 Obeta se podražitev vinjet za uporabo slovenskih avtocest
29.08.2013 Spremembe zakona o pravilih cestnega prometa
29.08.2013 Električni avtomobili
06.07.2013 Nevaren dotik
06.07.2013 Pomemben mejnik
06.07.2013 Zemeljski plin kot pogonsko gorivo
06.07.2013 Najboljši kolesarji AMD Moste
06.07.2013 Gerčar ponovil lanski uspeh
05.07.2013 Delitev in souporaba avtomobila – se rešitev lahko uveljavi tudi pri nas?
05.07.2013 Pomoč iz zraka
30.05.2013 Zavajanje z uradnimi podatki o porabi goriva
29.05.2013 Počivališča ob slovenskih avtocestah
29.05.2013 Na plakatirani strani Alp!
29.05.2013 Obnova avtocest v letu 2013
29.05.2013 Pešci so najšibkejši
29.05.2013 Žagar med najboljšimi
29.05.2013 Uvodnik, Motorevija junij 2013
26.04.2013 Manj žrtev, več prometa, nevarni odseki
25.04.2013 Luknje – na cestah in v blagajnah!
25.04.2013 Kratkovidnost
28.03.2013 Uvodnik, Motorevija april 2013
28.03.2013 Potepanje po Tuniziji
28.03.2013 Od voznika do komentatorja
28.03.2013 Nevarna jeza
28.03.2013 Ne le pripravljenost, tudi znanje!
28.03.2013 Samodejni klic na pomoč
28.03.2013 AMZS Potovanja - nova ugodnost za člane AMZS
28.03.2013 Novo in ekskluzivno za člane AMZS - AMZS zavarovanje
28.03.2013 Pred začetkom motoristične sezone
28.03.2013 Zakaj oči lezejo skupaj?
28.03.2013 Avtomobilski SPA v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem
28.03.2013 Kako vozijo v Skandinaviji
28.03.2013 Žagar začel s petimi točkami
27.02.2013 S katerimi in kakšnimi avtio se vozimo v Sloveniji?
27.02.2013 Priprave najboljših slovenskih motošportnikov na novo tekmovalno sezono
25.01.2013 Prometna varnost na slovenskih cestah v letu 2012
25.01.2013 Izbor Slovenski avto leta 2013
25.01.2013 Pogovor z Matejem Žagarjem, december 2012
25.01.2013 Skupščina Avto-moto zveze Slovenije, 12.12.2012
25.01.2013 Novost pri članstvu AMZS v letu 2013
25.01.2013 Vinko Zajec, dobitnik priznanja Državnega sveta RS za prostovoljno delo
22.01.2013 Najmanjša prodaja v tem stoletju!
12.12.2012 Avto, ki vozi sam, postaja realnost
12.12.2012 Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo
12.12.2012 Podelitev priznanj najboljšim moto športnikom in kartistom v letu 2012
12.12.2012 Klemen Gerčar, motošportnik leta
12.12.2012 Uvodnik, december 2012
12.12.2012 Kazni za prometne prekrške storjene v tujini: kdo in kako jih lahko izterja?
07.11.2012 Dr. Danijel Starman, predsednik Avto-moto zveze Slovenije: pogovor
07.11.2012 AMZS na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje
07.11.2012 Uvodnik, november 2012
07.11.2012 Dan odprtih vrat AMZS na Vranskem 2012
07.11.2012 Uspešni slovenski motokrosisti
06.10.2012 Uvodnik, oktober 2012
06.10.2012 Tekmovanje iz tehničnega reševanja ob prometni nesreči
05.10.2012 FIA evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje
05.10.2012 Tim Gajser mladinski svetovni prvak v motokrosu v razredu 125
29.08.2012 Ali zaupate svojim očem?
29.08.2012 Milejše kazni!
06.05.2012 Motorevija tudi za iPad!
25.04.2012 Kje je meja? Rekordno visoke cene goriv
05.04.2012 Kilometri - prevoženi ali prirejeni?
04.04.2012 VW lego avto

Pomoč na cesti

1987 ali ++386 1 5305 353
24 ur na dan, vse dni v letu
Cena klica na številko 1987 je odvisna od operaterja.
Za več informacij kliknite tu.

Informacijski center

brezplačna št.: 080 28 20
stac. tel.: +386 1 5305 300